E-novice

Izšlo je »

Brez spomina ne vemo, ne kdo smo ne od kod prihajamo. Če ne vemo tega, pa ne vemo niti, kam gremo

več »

Ali ste vedeli ... »

»Okroglo« 2015: Ayn Rand, Edith Piaf, Carmen Martín Gaite, Agota Kristof, John Banville, Jane Austen ...

več »

Pred izidom »

»Preljubi moj Bog, stori, da bo očeta pobralo!« – Pridni sinko Pascala Brucknerja kmalu pri Modrijanu

več »

Izšlo je »

Čas za upor nečloveškemu kapitalizmu je čas za prodor zadružniške solidarnosti

več »

Nagrade »

Literarne nagrade in nagrajenci z vsega sveta. Spremljajte tudi novice; še več jih najdete na modrijanovaknjigarna.si

več »

Pripravljamo »

Kontaminirane pokrajine Martina Pollacka kmalu v slovenščini pri založbi Modrijan

več »

13.01.2015

Kje je konec sveta? – pisateljica Katarina Marinčič in Breda Biščak v Modrijanovi knjigarni »

Pisateljica Katarina Marinčič, kresnikova nagrajenka za Prikrito harmonijo in prejemnica Dnevnikove fabule za zbirko treh novel O treh, se po desetih letih vrača z novim romanom – Po njihovih besedah.
»Naš junak je bil velik, ker je znal o svojem življenju pripovedovati tako, da je enkrat za vselej obveljala njegova različica dogodkov.
Citirani stavek govori o življenju Heinricha Schliemanna, nemškega podjetnika in pustolovca, ki se je v zgodovino zapisal kot odkritelj Troje. V resničnem življenju se ni nikoli srečal z rojakom Karlom Mayem, prav tako pustolovcem, ki je neznani svet sprva odkrival zgolj v domišljiji. Srečata pa se v najnovejšem romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah (Modrijan, 2014), skupaj s šefom protiobveščevalcev P.-jem iz neimenovane dežele. Trije resnični možje in izmišljeni pripovedovalec Pavel, ki ubeseduje njihova neobičajna življenja – to so osrednji liki romana z dvojnim pripovednim okvirjem oziroma večnivojsko pripovedjo, očesom za detajle, izbranim jezikom, rahlo zafrkljivim odnosom tako do likov kot bralcev in do poslednje pike suvereno avtorsko pisavo.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

06.01.2015

Kje je konec sveta? – pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec in Breda Biščak v Modrijanovi knjigarni  »

Pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec, čigar romani so bili v preteklosti trikrat nominirani za kresnika, je lani izdal dve literarni deli, in sicer mladinski roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov pri založbi Modrijan ter roman 66,3 m na kvadrat pri založbi Mladinska knjiga. V prvem z zgodbo o najstnici Daši, zapriseženi poslušalki punk glasbe, obravnava iskanje identitete in svojega mesta v družbi, odnos do drugačnosti in dvoličnost družbe; v drugem predstavi mlad par, arhitekta Aleša in Zalo, ki kot prekerna delavca iščeta svoj prostorček pod soncem oziroma stanovanje, v katerem bi gojila svojo dvojino, in se v tem iskanju začneta soočati s prvimi »zgubljenimi iluzijami«. Dva romana o odraščanju torej – vsak s svojo generacijsko zgodbo razkriva razslojenost današnje slovenske družbe in nakaže, kako so si, če navedemo Dašino spoznanje, »celo bolj podobni nekateri ljudje iz različnih generacij kot pa različni ljudje iz iste generacije«.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

18.12.2014

Vzporedni svetovi Lidije Tavčar – monografija o slovenskih likovnih ustvarjalkah 19. stoletja »

Ali bi znali (poleg Ivane Kobilce) našteti še kako slovensko slikarko iz 19. stoletja? Ste se kdaj spraševali, zakaj ni velikih ženskih umetnic? Ali pa jih mogoče samo ne poznamo? Nova knjiga dr. Lidije Tavčar je namenjena prav temu: da bi spoznali nekaj likovnih ustvarjalk, ki jih je zastrla pozaba – risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem.
Avtorica v uvodu ugotavlja, da so bile v zgodovini ženske »odsotne kot likovne ustvarjalke, nevidne kot avtorice na različnih področjih umetnosti in znanosti«. V umetnosti so se težko uveljavile, ker se niso mogle ustrezno izobraževati, umetnostne akademije so bile zanje nedostopne, njihova dela pa so ostala skrita v družinskem okolju. Njihova umetnost je bila umaknjena pred javnostjo, živela je zastrta, vzporedno s tisto likovno umetnostjo, ki so jo vsi poznali in so jo ustvarjali praviloma moški. Kljub vsemu so tudi ženske ustvarjale in prav je, da te »vzporedne svetove« prikličemo iz pozabe.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

13.12.2014

O Ruskem diptihu, »miniaturi« iz življenja ruskih emigrantov v Kraljevini SHS, v MMC Kibla »

Zgodovinarka dr. Mateja Ratej se v knjigi Ruski diptih, ki je pred kratkim izšla pri založbi Modrijan, ukvarja s kulturnozgodovinskim vidikom raziskovanja ruske emigracije v Kraljevini SHS. Avtorica je gradivo za študiji, objavljeni v njeni zadnji knjigi, črpala iz sodnih spisov mariborskega Okrožnega sodišča, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Obsežna kazenska spisa Vasilija Černjenka in Venjamina Mihajloviča Svečnikova odkrivata osupljivo mrežo odnosov med stigmatizirano begunsko populacijo in domačini, ki so se tudi sami po prvi svetovni vojni le počasi vračali v urejena medsebojna razmerja.

Prisluhnite avtorici knjige in filozofu dr. Mladenu Dolarju, piscu predgovora, v četrtek, 18. decembra, ob 19. uri v Multimedijskem centru Kibla.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

13.12.2014

Kako se povežemo s svojim otrokom? Tudi s knjigo! Vabljeni v Mestno knjižnico Idrija »

Knjige povezujejo! Knjiga nas lahko poveže z otrokom, še preden se sploh rodi. Takšno knjigo sta ustvarili Maša Strobl in Anita Česnik Mažgon. Nadvse toplo Mašino besedilo in prekrasne Anitine fotografije v knjigi Povežimo se s svojim otrokom so dokaz, kako je danes »izkušenima« mamicama uspelo čisto posebne vezi z otroki stkati že pred njihovim rojstvom. Toliko lažje in prisrčnejše je bilo zato povezovanje z njimi tudi pozneje, do prvega zobka, prve besede, prvega koraka ...
Petnajsterica čudovitih srčnih projektov je lahko razburljivo potovanje skozi prva leta otroka, ki ga utegne marsikatera mamica »zamuditi« zaradi napornega vsakdana, pomanjkanja časa, obilice skrbi ... Vse to ni prizaneslo ne Maši ne Aniti, vendar jima je kljub temu uspelo ohraniti najdragocenejše spomine na čas nosečnosti, poroda ter prvih tednov, mesecev in let s svojimi otroki.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Knjižne novosti

na vrh strani

Mesto brez spomina »

Božidar Jezernik »

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo.

več »

Kapital in past zadolževanja »

Zadružništvo kot alternativa

Claudia Sanchez Bajo, Bruno Roelants

Kapitalizem, kakršnega poznamo, je že dolgo v krizi. V zadnjem času se množijo izjave in trditve filozofov, učenjakov, publicistov o tem, da so kapitalizmu šteti dnevi, da propada, tone, se utaplja v samem sebi. Glede na vsakdanje izkušnje z življenjem v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize, ki kar noče oditi in na katero smo se kakor že navadili, se ponuja vtis, da je govorjenje o kolapsu kapitalističnega družbenega reda čedalje bolj smiselno.
Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska poznavalca zadružništva, dejavna predvsem na vseevropski ravni, gresta v knjigi Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa še korak dlje. Ko analizirata poti, ki so pripeljale do pokov najrazličnejših balonov v bogatem zahodnem svetu – finančnega, borznega, hipotekarnega, nepremičninskega, internetnega in še kakšnega balona –, ne moreta mimo ugotovitve, da je izvirni vzrok milijonov izgubljenih delovnih mest in osebnih tragedij po vsem svetu pravzaprav človeški pohlep, zaradi katerega se je razviti Zahod dal zapeljati v past usodnega zadolževanja: ta kruti (›kapitalistični‹) mehanizem kasti bogatašev omogoča nesorazmerno izkoriščanje plemena proizvajalcev, teh pa prav noben družbeni vzvod obstoječega kapitalističnega ustroja ne obvaruje pred zmanjševanjem življenjskega standarda in padanjem v revščino.

več »

Vzporedni svetovi »

Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem

Lidija Tavčar »

Veliki umetniki, ki jih vsi poznamo, so večinoma moški, o ženskih ustvarjalkah pa je znanega bolj malo. Razlogov za to je več: ženskam so bile »umetnostne akademije« nedostopne, zaradi svojega družbenega položaja se niso mogle izobraževati in samostojno ustvarjati. Njihova dela so ostala skrita, nekatera so še do nedavnega pripisovali moškim ustvarjalcem. Vsa njihova umetnost je tako živela zastrta, večinoma je bila zaprta v družinsko okolje, umaknjena pred javnostjo, tako kot so bile one same.

več »

Apologija altruizma »

Ali kako preseči sebičnost. Misijonski zavod v Buenos Airesu, ob stoletnici rojstva Franca Sodje

Andrej Rot

Apologija altruizma opisuje čas, ko je Franc Sodja zapustil Evropo in delal v Torontu in Buenos Airesu, delno tudi na Koroškem. O njegovem delu pričajo predvsem njegovi nekdanji učenci v Misijonskem zavodu v Buenos Airesu. Sodja je zgledno vodil ta zavod pod Južnim križem poldrugo desetletje. Ustanove danes ni več, a živi na različne načine v številnih posameznikih.
Ko je avtor knjige Andrej Rot nekaj let pred stoto obletnico Sodjevega rojstva začel iskati anekdote iz njegovega življenja, pričevanja iz prve roke, je izhajal iz prepričanja, da bo teh izjav veliko in da bo iz njih lahko krojil podobo izjemnega in zglednega človeka. Človeka, ki je ponižno sprejemal danosti, dosledno živel v skladu s krščanstvom, pozival k izpolnjevanju krščanskega duha in poskušal v tem biti prvi.

več »

Podivjana celina »

Evropa po drugi svetovni vojni

Keith Lowe »

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.

več »

Povežimo se s svojim otrokom »

15 srčnih projektov od trebuščka do dojenčka in naprej

Maša Strobl

Ob rojstvu prvega otroka se marsikatera mamica oskrbi z dojenčkovim albumom in začne zavzeto zapisovati vse, kar se v prvih tednih in mesecih dogaja z njenim dojenčkom: od prvega nasmeška do prvega koraka ... Potem pa je treba v službo in časa je vse manj, v marsikaterem albumu pa zmanjka tudi strani.
Maši Strobl, mamici treh malih nadebudnežev, ni zmanjkalo ne prvega ne drugega, še več, najlepše trenutke življenja s svojimi otroki si je začela zapisovati že takrat, ko so bili še drobne pikice v njenem trebuhu. In zdaj želi svoje izkušnje deliti še z drugimi nosečnicami in mamicami. Skupaj s prijateljico, fotografinjo Anito Česnik Mažgon, je ustvarila knjigo Povežimo se s svojim otrokom – 15 srčnih projektov od trebuščka do dojenčka in naprej.

več »

Po njihovih besedah »

Katarina Marinčič »

V romanu se (skozi optiko fiktivnega pisatelja) prepletajo tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov: zgodba velikega arheologa (Heinrich Schliemann), zgodba pisca pustolovskih romanov (Karl May) ter v drugo polovico 20. stoletja postavljena zgodba šefa protiobveščevalne službe v »neimenovani deželi«. Osnovni vezni element med pripovedmi je pisateljev razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij.
Pripoved o protiobveščevalcu je v prozi, posamezni deli arheologove zgodbe so v verzih (heksameter, elegični distih), zgodbo o Karlu Mayu spremljamo kot gledališko predstavo. Navdih za takšno mešanje žanrov so, vsaj v formalnem smislu, razsvetljenski romani (Diderot, Sterne). Delo se tako v okviru svetovne književnosti vpenja v tradicijo novodobnega romana, katerega začetek večina literarnih zgodovinarjev umešča na prelom 17. in 18. stoletja.

več »

Ruski diptih »

Iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS

Mateja Ratej »

Ločeni, a zaradi časovne in geografske bližine povezani zgodbi, ki ju je avtorica združila v Ruski diptih, izhajata iz dveh obsežnih kazenskih spisov, ki ju je odkrila v Pokrajinskem arhivu Maribor.
V prvem delu knjige sledi kazenskemu procesu proti ruskemu beguncu Vasiliju Černjenku, ki je bil septembra 1923 na Okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na dosmrtno ječo, potem ko je bil kot hišni sluga julija 1923 v Ljutomeru spoznan za krivega posebno okrutnega umora svoje delodajalke, 26-letne Julije Ganusove, in njenega triletnega sina Rostislava. Obsežen kazenski spis odkriva osupljivo mrežo odnosov znotraj ruske družine in njenih vezi z drugimi ruskimi begunci ter z domačini v Ljutomeru, kjer so v letih po prvi svetovni vojni številni Rusi, podobno kot Julijin soprog, strojni inženir Aleksander Ganusov, sodelovali pri gradnji železniške proge Ormož–Ljutomer–Murska Sobota.

več »

Deset zgodb o kajenju »

Stuart Evers »

Deset zgodb o privlačnosti, izdajstvu, nostalgiji, samoti, zapeljevanju, ranjenosti, poželenju in izgubi; o tišini, ki se pretrga, ko roka uprasne vžigalnik, nespečnosti v soju žarečega ogorka, čarovnikovem triku, vonju ljubice, poslednji želji. Zgodbe, ki prodirajo naravnost v srčiko stvari.

Rdeča nit zbirke kratkih zgodb je kajenje. Vendar ne gre za hvalnico cigareti, skozi zgodbe se bolj kot cigaretni dim vijejo žalost, osamljenost, obžalovanje in hrepenenje. Poročne priče v Las Vegasu, ki odide s fantovščine in se znajde v skrivnostnem kazinu sredi puščave, kjer se zdi, da je čas obstal, in tam naleti na kadilca, ki ležerno izpihuje dimne like ter v svojo pripoved vplete prenekatero življenjsko modrost; moškega, ki ga po smrti staršev izdelava družinskega drevesa popelje na pot iskanja sorojencev, za katere sploh ni vedel, da obstajajo; ranjene ženske, ki na obisku pri premožnem bratu začne verjeti, da bo lahko pustila za seboj svoje izpraznjeno življenje v zakajeni garsonjeri; žene, ki prevzame nase breme krivde ljubljenega moža ...

več »

Šolske novosti

na vrh strani

Tempus novum

Matematika za gimnazije

Gregor Pavlič, Dušan Kavka, Marina Rugelj, Janez Šparovec

učbenik

Tempus novum je prenovljen učbenik Tempus, ki so ga gimnazijci četrtih letnikov več kot desetletje najpogosteje uporabljali za pouk matematike. Učbenik odlikujejo strokovnost, didaktična urejenost in dober metodičen prijem. Vsako poglavje se začne z zgodovinskim uvodom, namenjenim predvsem motivaciji in večji matematični razgledanosti. Sledi razlaga učne snovi, prepletena z zgledi in nalogami vseh težavnostnih stopenj.

več »

Moja prva kemija (prenovljeno)

Učbenik za 8. in 9. razred osnovne šole

Saša A. Glažar, Andrej Godec, Margareta Vrtačnik, Katarina S. Wissiak Grm

učbenik

Prenovljeni učbenik Moja prva kemija je po vsebini, obsegu in zahtevnosti usklajen z učnim načrtom ter obsega vse predpisane vsebine, tako splošne kot izbirne, za kemijo v 8. in 9. razredu. Temeljne vsebine bogatijo številne zanimivosti in nova spoznanja, slikovno gradivo – fotografije, pregledne risbe in sheme – je posodobljeno in še bogatejše kot prej. Kemijske pojme uvajajo preprosti demonstracijski poskusi; spremljajo jih oznake za nevarne snovi in opozorila za varno delo v laboratoriju. Izbirne in dodatne vsebine so nedvoumno ločene od osnovnega besedila, tematske sklope pa zaključujejo vprašanja, namenjena ponavljanju in utrjevanju.

več »

Moja prva kemija, 1. del (prenovljeno)

Delovni zvezek za 8. in 9. razred osnovne šole

Saša A. Glažar, Andrej Godec, Margareta Vrtačnik, Katarina S. Wissiak Grm

delovni zvezek

Prenovljen delovni zvezek dopolnjuje učbenik. Dejavnosti v njem so zasnovane tako, da sledijo razporedu učne snovi v učbeniku.

več »

Moja prva kemija, 2. del (prenovljeno)

Delovni zvezek za 8. in 9. razred osnovne šole

Saša A. Glažar, Andrej Godec, Margareta Vrtačnik, Katarina S. Wissiak Grm

delovni zvezek

Prenovljen delovni zvezek dopolnjuje učbenik. Dejavnosti v njem so zasnovane tako, da sledijo razporedu učne snovi v učbeniku.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.