E-novice

Srečavanja »

»Pisatelji premoremo to sijajno lastnost, da zmoremo živeti tuja življenja.« – Želimir Periš v Ljubljani

več »

Izšlo je »

Kontaminirane pokrajine – presunljiva knjiga avstrijskega pisatelja Martina Pollacka o množičnih grobiščih

več »

Izšlo je »

»Kakor da ne bi nikoli obstajala.« – Wiera Gran, lepotica, znamenita židovska (poljska) pevka in filmska igralka

več »

Priporočamo »

Pred izletom na splet – na naši spletni strani lahko preberete in natisnete 42 izletov iz knjige Lepi izleti vabijo

več »

Izšlo je »

Prehajalec globoko pod navidezno dovolj preprostimi zgodbami prehaja svetove do roba vesolja in nazaj

več »

Prednaročilo »

Galimbertijevi knjižni uspešnici Grozljivi gost in Miti našega časa aprila ponovno na policah slovenskih knjigarn

več »

16.02.2015

Predstavitev knjige o življenju in delu duhovnika in patra Ivana Tomažiča, »očeta« študentskega doma Korotan na Dunaju  »

Po prihodu na Dunaj sem se prvič srečal s slovenskimi študenti. Da bi jim pomagal, sem jim priskrbel nekaj sob v hiši klaretinskega reda. Spoznal sem, kako pomembno je, da dobijo Slovenci svoje prostore. Iz te zamisli je nastalo načrtovanje slovenskega doma. Ko sem že imel nekaj načrtov, sem začel iskati primeren prostor.

Ta odlomek iz knjige Za resnico do zadnjega diha jasno kaže, iz kakšnih nagibov se je pater Ivan Tomažič lotil gradnje študentskega doma Korotan na Dunaju.
Korotan, ki ga brez patra Tomažiča ne bi bilo, je nudil streho nad glavo študentom iz vrst koroških Slovencev ter drugim študentom slovenskega rodu. Dolga leta je bil priljubljeno zbirališče vseh Slovencev, ki jih je pot zanesla na Dunaj, in to ne glede na njihovo versko ali politično pripadnost.
Jeseni 1966 je bila uradna otvoritev Korotana izjemno odmeven dogodek, o katerem so na prvih straneh poročali slovenski in avstrijski časniki. V minulem desetletju pa je Korotan, ki ga je Tomažič že ob nastanku predal v lastništvo Mohorjevi družbi iz Celovca, pri čemer je to obvezal k izpolnjevanju poslanstva doma, najprej izgubil zunanjo podobo in postal bolj hotel kot dom, nato pa še zamenjal lastnika in je zdaj last slovenske države.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

16.02.2015

Spomeniki kot »večni« ohranjevalci spomina – predavanje dr. Božidarja Jezernika v Modrijanovi knjigarni »

Po definiciji je ohranjanje spomina prva in najpomembnejša naloga javnih spomenikov. Pri tem imajo pomembno vlogo njihova oblika, lokacija, na kateri so postavljeni, in informativni napis, ki je pogosto del spomenika. Slednji mrtve kamne spreminjajo v žive pridigarje, tolažnike in preroke.
Postavljeni v javni prostor spomeniki spomin na upodobljene osebnosti ne le ohranjajo, temveč ga tudi institucionalizirajo in legitimizirajo; v tem je njihova dodana vrednost. Tako ohranjani spomini postanejo sestavine identitet tudi za tiste, ki se sicer ne čutijo povezani z njimi. Spomin je namreč pomemben sestavni del identitete posameznika in družbe. Če nimamo spomina, ne vemo, ne kdo smo niti od kod prihajamo. Če ne vemo, od kod prihajamo, pa ne moremo vedeti niti, kam gremo.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

12.02.2015

»Sredi Dunaja sem Slovencem zgradil odličen šestnadstropni dom Korotan« – Za resnico do zadnjega diha »

Knjiga Za resnico do zadnjega diha govori o življenju in delu duhovnika in patra Ivana Tomažiča. Na Dunaju je pustil neizbrisen pečat s postavitvijo študentskega doma Korotan. Ko se je poslovil od njega, ga je predal celovški Mohorjevi družbi. Ta je s pogodbo zagotovila izpolnitev poslanstva, ki ga je določil Tomažič. Vse skupaj pa se je dramatično zapletlo, ko je celovška Mohorjeva družba začela dom prenavljati in ga v pretežni meri spremenila v hotel, septembra 2009 pa ga celo prodala slovenski državi po nerazumno visoki ceni.
Zapis življenjske zgodbe patra Tomažiča se je po besedah avtorice Jasne Kontler - Salamon porodil iz njegove želje po razkritju popolne resnice o Korotanu.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

10.02.2015

Norma s seboj prinaša stvari, ki se ne dajo normirati, in ne zagotavlja niti zanesljivosti niti trajne sreče »

Na kaj pomislite ob besedi NORMA? Mogoče na pravila, predpise? Obseg dela, ki ga mora v določenem času opraviti delavec? Predpisano ali dovoljeno količino? Ali mogoče na žensko ime? Ali še na kaj tretjega? V romanu Marjana Žiberne s tem naslovom sledimo NORMAM, takim in drugačnim, pravzaprav tečemo z(a) njimi – skupaj z glavnim junakom, ki se ob njih išče in želi z njimi uresničiti svoja (pod)zavestna hrepenenja. Vendar norma, celo če jo razumemo v njenem najbolj vsakdanjem pomenu, s seboj prinaša stvari, ki se ne dajo normirati, in ne zagotavlja niti zanesljivosti niti trajne sreče. Po drugi strani pa jo lahko vzamemo kot okvir, v katerega vsak izmed nas vtke tisto, zaradi česar ima naš čas za nas smisel. Je mogoče skozi življenje potovati z idealnim tempom (na primer 3:16 na kilometer)? Je na cilju res to, kar iščemo in kar si predstavljamo? V kolikšni meri smo sploh lahko »gospodarji« svojih ljubezni in strasti? Svojega telesa in čustev? Radosti in bolečine?

objavljeno v rubriki: Izšlo je

08.02.2015

Dragocenost zapisovanja in pripovedovanja zgodb »otroštva« – Povežimo se s svojim otrokom  »

Se še spominjate, kako nestrpno in polni pričakovanja ste čakali tisto eno uro ali dve, ko so vam babice ali dedki ali mame ali očetje pripovedovali zgodbe iz lastnega pa tudi vašega otroštva? Težko je ne priznati, da so te zgodbe z vsakokratno ponovitvijo tkale in krepile vezi med vami. Počutili ste se del svojega »plemena«. Žal pa je časa za te ponovitve iz generacije v generacijo vse manj. Simone de Beauvoir v noveli Nesporazum v Moskvi zelo občuteno zapiše »Podobe obledijo, se izmaličijo, ugasnejo ... besede pa so ji spet in spet prihajale na jezik, čisto take, kot so bile napisane. Povezovale so jo z davnimi stoletji, ko so zvezde svetile natanko tako kot danes. In ta oživitev in ta stalnost sta ji dajali občutek večnosti.« Zapisane besede so torej ene tistih, ki nepremagljivo lovijo dragocene trenutke in jih varujejo pred pozabo.

Takšne pa so tudi besede, ki so že zapisane in še bodo v knjigi Povežimo se s svojim otrokom, ki sta jo ustvarili Maša Strobl in Anita Česnik Mažgon. Knjiga je album in dnevnik v enem, zraven pa še vodnik po »skrinji zakladov«, ki jo boste izdelali in (na)polnili sami. Predstavlja namreč domiselne, ljubke in ne drage načine, kako v »časovni nabiralnik« ujeti posebne trenutke pred otrokovim rojstvom in v njegovih prvih letih življenja.

V četrtek, 12. februarja 2015, ob 18. uri se bo v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani začelo srečanje, kakršnega pri nas še ni bilo. Gostje večera bodo avtorica knjige Maša Strobl, univ. dipl. psihologinja ter družinska in vedenjska terapevtka Eva Hrovat Kuhar in dipl. babica z Oddelka za babištvo Zdravstvene fakultete v Ljubljani Tita Stanek Zidarič. Kramljanje o tkanju vezi z otrokom, o zapisovanju dragocenih trenutkov z njim in pripovedovanju zgodb »otroštva« bo povezovala Saša Einsiedler.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Knjižne novosti

na vrh strani

Kontaminirane pokrajine »

Martin Pollack »

V ospredju opisov dokumentarno-esejistične knjige Kontaminirane pokrajine so prav zares – pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki pa jim avtor Martin Pollack dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod celó duhovno in etično komponento.
Gre za forenzično potovanje po pokrajinah (srednje)evropskega Vzhoda in zapis o njihovem ›življenju‹ v obdobju od medvojnega časa do približno naših dni, a s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Potovanje sega vse od baltskih držav na severu vzhodno-/srednjeevropskega loka do kočevskih pragozdov na njegovem jugozahodu. Zajame slikovite pokrajine, njihovo čudovito naravo in tradicionalna ljudstva, ki živijo v njih, vendar ima zlovešč podton: to so vendar pokrajine, v katerih so množično umirali pripadniki zdaj te, zdaj one skupine ljudi oziroma rase oziroma narodnosti …, kjer so bili množično pokopani, da je bil tako utišan njihov glas, da je bila tako izbrisana vsaka sled za njihovimi življenji.

več »

Obtožena: Wiera Gran »

Agata Tuszyńska »

Wiera Gran je bila ruska Judinja, rojena kot Weronika Grynberg leta 1916. Med nemško okupacijo je kot znamenita judovska pevka ob klavirski spremljavi Wladyslawa Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta. Oba sta pekel geta preživela. Na dan, ko je leta 1942 zbežala iz geta, je opazila Szpilmana v uniformi judovske policije, ko je Jude iz geta gnal v konvoj za taborišče, po vojni pa je prav on njo prvi osumil kolaboracije z Nemci in ji s tem uničil življenje. (V znanem filmu Pianist Romana Polanskega je prikazan v povsem drugačni luči!) Obtožbe so se vlekle skozi vse njeno življenje, in čeprav je bila na vseh procesih oproščena, to ni bilo dovolj za tiste, ki so jo obtoževali. Zadnjih trideset, štirideset let življenja je poskušala dokazati svojo nedolžnost in za to porabila vso svojo energijo.

Zdi se, da je bila Wiera Gran prikladna za grešnega kozla, ker je bila slavna pevka in zapovrh še inteligentna lepotica. Sovraštvo zoper njo, ki je temeljilo na obrekovanju, je mobiliziralo in povezalo izseljenske skupnosti poljskih Judov.

več »

Prehajalec »

Aleksandra Kocmut »

Prehajalec prehaja med fiziko in metafiziko in se sprašuje, katera stvarnost je sploh resnična: ali ta, ki jo vidimo, ali tista, ki jo občutimo. Prehajanja med stvarnostmi so nanizana v osmih zgodbah, napisanih v tekočem, na videz preprostem, izredno berljivem jeziku, kar bo nedvomno pritegnilo tudi tiste bralce, ki običajno ne posegajo po tovrstni (psihedelični) literaturi. Skozi takšno lahkotno pisateljsko govorico pa se nam razkriva vsebina, ki presega okvir razvedrilnega, kratkočasnega branja ob čaju in piškotih v dolgih zimskih večerih.

več »

Za resnico do zadnjega diha »

Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana

Jasna Kontler - Salamon »

Februarja 2014, malo pred petindevetdesetim rojstnim dnevom, se je izteklo dolgo in zanimivo življenje enega velikih Slovencev prejšnjega stoletja, klaretinskega patra Ivana Tomažiča. Čeprav knjiga odstira njegovo razgibano življenjsko zgodbo, ta ni v osredju. Njena osrednja tema je namreč dunajski visokošolski oz. študentski dom Korotan, ki si ga je p. Tomažič zamislil kot trajno podporo koroškim in drugim slovenskim študentom na Dunaju in ga je ob podpori mnogih tudi zgradil. Dal ga je v last celovški Mohorjevi družbi, ki naj bi, kot je bilo zapisano v pogodbi med njim in Mohorjevo, zagotovila izpolnitev poslanstva, ki ga je določil ustanovitelj p. Ivan Tomažič.
Dvajset let (od 1966 do 1986) je bil Korotan pod Tomažičevim vodstvom slovenska ustanova, ki je pod svojo streho sprejemala tako študente kot slovenske intelektualce različnih nazorov. Nato ga je pater predal v upravljanje Mohorjanom, ki so ga v pretežni meri spremenili v hotel. V pozni jeseni življenja je Tomažič v želji, da zaščiti prvotni namen doma, bojeval skoraj epski medijski boj s celovško Mohorjevo družbo in bil zato, takrat že skoraj oglušel, pahnjen v sodni proces na avstrijskem sodišču.

več »

Norma »

Marjan Žiberna »

Roman Norma je prvoosebna pripoved atleta – tekača v zatonu, ki zaradi nenadne bolezni pristane v bolnišnici. Po odpustitvi spremeni način življenja in začne načrtno trenirati v želji, da bi dosegel olimpijsko normo. Zaradi ljubezni do ženske, ki jo je srečal med bivanjem v bolnišnici, se mu tudi maratonska olimpijska norma zazdi dosegljiva. Skozi pripoved se razkrije nenavadna ljubezenska zgodba, napajana z nerazčiščeno bolečino iz preteklosti, vprašanje, koliko smo pripravljeni tvegati, da bi dosegli, kar si želimo že od mladih nog, in navsezadnje junakov tek ne le skozi ciljno črto, ampak tudi skozi življenje.

več »

Mesto brez spomina »

Javni spomeniki v Ljubljani

Božidar Jezernik »

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo.

več »

Kapital in past zadolževanja »

Zadružništvo kot alternativa

Claudia Sanchez Bajo, Bruno Roelants

Kapitalizem, kakršnega poznamo, je že dolgo v krizi. V zadnjem času se množijo izjave in trditve filozofov, učenjakov, publicistov o tem, da so kapitalizmu šteti dnevi, da propada, tone, se utaplja v samem sebi. Glede na vsakdanje izkušnje z življenjem v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize, ki kar noče oditi in na katero smo se kakor že navadili, se ponuja vtis, da je govorjenje o kolapsu kapitalističnega družbenega reda čedalje bolj smiselno.
Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska poznavalca zadružništva, dejavna predvsem na vseevropski ravni, gresta v knjigi Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa še korak dlje. Ko analizirata poti, ki so pripeljale do pokov najrazličnejših balonov v bogatem zahodnem svetu – finančnega, borznega, hipotekarnega, nepremičninskega, internetnega in še kakšnega balona –, ne moreta mimo ugotovitve, da je izvirni vzrok milijonov izgubljenih delovnih mest in osebnih tragedij po vsem svetu pravzaprav človeški pohlep, zaradi katerega se je razviti Zahod dal zapeljati v past usodnega zadolževanja: ta kruti (›kapitalistični‹) mehanizem kasti bogatašev omogoča nesorazmerno izkoriščanje plemena proizvajalcev, teh pa prav noben družbeni vzvod obstoječega kapitalističnega ustroja ne obvaruje pred zmanjševanjem življenjskega standarda in padanjem v revščino.

več »

Vzporedni svetovi »

Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem

Lidija Tavčar »

Veliki umetniki, ki jih vsi poznamo, so večinoma moški, o ženskih ustvarjalkah pa je znanega bolj malo. Razlogov za to je več: ženskam so bile »umetnostne akademije« nedostopne, zaradi svojega družbenega položaja se niso mogle izobraževati in samostojno ustvarjati. Njihova dela so ostala skrita, nekatera so še do nedavnega pripisovali moškim ustvarjalcem. Vsa njihova umetnost je tako živela zastrta, večinoma je bila zaprta v družinsko okolje, umaknjena pred javnostjo, tako kot so bile one same.

več »

Podivjana celina »

Evropa po drugi svetovni vojni

Keith Lowe »

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.

več »

Povežimo se s svojim otrokom »

15 srčnih projektov od trebuščka do dojenčka in naprej

Maša Strobl

Ob rojstvu prvega otroka se marsikatera mamica oskrbi z dojenčkovim albumom in začne zavzeto zapisovati vse, kar se v prvih tednih in mesecih dogaja z njenim dojenčkom: od prvega nasmeška do prvega koraka ... Potem pa je treba v službo in časa je vse manj, v marsikaterem albumu pa zmanjka tudi strani.
Maši Strobl, mamici treh malih nadebudnežev, ni zmanjkalo ne prvega ne drugega, še več, najlepše trenutke življenja s svojimi otroki si je začela zapisovati že takrat, ko so bili še drobne pikice v njenem trebuhu. In zdaj želi svoje izkušnje deliti še z drugimi nosečnicami in mamicami. Skupaj s prijateljico, fotografinjo Anito Česnik Mažgon, je ustvarila knjigo Povežimo se s svojim otrokom – 15 srčnih projektov od trebuščka do dojenčka in naprej.

več »

Po njihovih besedah »

Katarina Marinčič »

V romanu se (skozi optiko fiktivnega pisatelja) prepletajo tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov: zgodba velikega arheologa (Heinrich Schliemann), zgodba pisca pustolovskih romanov (Karl May) ter v drugo polovico 20. stoletja postavljena zgodba šefa protiobveščevalne službe v »neimenovani deželi«. Osnovni vezni element med pripovedmi je pisateljev razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij.
Pripoved o protiobveščevalcu je v prozi, posamezni deli arheologove zgodbe so v verzih (heksameter, elegični distih), zgodbo o Karlu Mayu spremljamo kot gledališko predstavo. Navdih za takšno mešanje žanrov so, vsaj v formalnem smislu, razsvetljenski romani (Diderot, Sterne). Delo se tako v okviru svetovne književnosti vpenja v tradicijo novodobnega romana, katerega začetek večina literarnih zgodovinarjev umešča na prelom 17. in 18. stoletja.

več »

Šolske novosti

na vrh strani

Tempus novum

Matematika za gimnazije

Gregor Pavlič, Dušan Kavka, Marina Rugelj, Janez Šparovec

učbenik

Tempus novum je prenovljen učbenik Tempus, ki so ga gimnazijci četrtih letnikov več kot desetletje najpogosteje uporabljali za pouk matematike. Učbenik odlikujejo strokovnost, didaktična urejenost in dober metodičen prijem. Vsako poglavje se začne z zgodovinskim uvodom, namenjenim predvsem motivaciji in večji matematični razgledanosti. Sledi razlaga učne snovi, prepletena z zgledi in nalogami vseh težavnostnih stopenj.

več »

Moja prva kemija (prenovljeno)

Učbenik za 8. in 9. razred osnovne šole

Saša A. Glažar, Andrej Godec, Margareta Vrtačnik, Katarina S. Wissiak Grm

učbenik

Prenovljeni učbenik Moja prva kemija je po vsebini, obsegu in zahtevnosti usklajen z učnim načrtom ter obsega vse predpisane vsebine, tako splošne kot izbirne, za kemijo v 8. in 9. razredu. Temeljne vsebine bogatijo številne zanimivosti in nova spoznanja, slikovno gradivo – fotografije, pregledne risbe in sheme – je posodobljeno in še bogatejše kot prej. Kemijske pojme uvajajo preprosti demonstracijski poskusi; spremljajo jih oznake za nevarne snovi in opozorila za varno delo v laboratoriju. Izbirne in dodatne vsebine so nedvoumno ločene od osnovnega besedila, tematske sklope pa zaključujejo vprašanja, namenjena ponavljanju in utrjevanju.

več »

Moja prva kemija, 1. del (prenovljeno)

Delovni zvezek za 8. in 9. razred osnovne šole

Saša A. Glažar, Andrej Godec, Margareta Vrtačnik, Katarina S. Wissiak Grm

delovni zvezek

Prenovljen delovni zvezek dopolnjuje učbenik. Dejavnosti v njem so zasnovane tako, da sledijo razporedu učne snovi v učbeniku.

več »

Moja prva kemija, 2. del (prenovljeno)

Delovni zvezek za 8. in 9. razred osnovne šole

Saša A. Glažar, Andrej Godec, Margareta Vrtačnik, Katarina S. Wissiak Grm

delovni zvezek

Prenovljen delovni zvezek dopolnjuje učbenik. Dejavnosti v njem so zasnovane tako, da sledijo razporedu učne snovi v učbeniku.

več »