E-novice

Nagrade »

Kritiško sito 2015 pisateljici Katarini Marinčič za roman Po njihovih besedah

več »

Pred izidom »

V zbirki Bralec kmalu izide Tovarna koles, nov roman slovensko-ameriške pisateljice Erice Johnson Debeljak

več »

Praznujemo »

23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, jurjevo, Noč knjige in še kaj

več »

Novo za šolo »

Matura od pomladi 2015 naprej po novem Maturitetnem izpitnem katalogu – priporočamo prenovljeno Matematiko v srednji šoli

več »

Mlinček »

Prenovljeno opismenjevanje v medpredmetnih učbeniških kompletih Mlinček za 1. in 2. razred

več »

Nagrade »

Domače, tuje in mednarodne literarne nagrade ter seznami nagrajencev z vsega sveta; spremljajte tudi novice

več »

19.04.2015

Noč knjige 2015 v Modrijanovi knjigarni – razglasitev deseterice nominirancev za nagrado kresnik 2015 »

Noč ima svojo moč, in če je zraven knjiga, se moč še podeseteri. »Noč knjige«, v katero se bo prevesil svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, bomo letos v Modrijanovi knjigarni praznovali v družbi pisateljev, urednikov in literarnih kritikov, knjižničarjev in knjigarjev, bralcev in kupcev, posebni gostje pa bodo kresnikovi nagrajenci in nominiranci ter nekateri pisatelji, ki so se s svojim romanom vpisali na seznam izjemne romaneskne bere leta 2014. Skupaj z njimi bomo pričakali odločitev Delove žirije za kresnikaob 19. uri jo bo zbranim sporočila predsednica žirije mag. Gabriela Babnik.

Izvedeli bomo tudi, ali je kateremu izmed strastnih bralcev, ljubiteljev ali poznavalcev sodobnega slovenskega romanopisja na Kresnikovi stavnici uspelo uganiti, kateri romani z letnico 2014 gredo v nadaljnji krog izbiranja proti peterici, ki jo bo Delova žirija objavila čez en mesec. Zmagovalec stavnice prejme za nagrado VSEH DESET NOMINIRANIH ROMANOV, če jih bo pravilno kombinacijo napovedalo več, pa bo o dobitniku nagrade odločil žreb. Nagrado podarja Modrijanova knjigarna.

Pridite v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri v Modrijanovo knjigarno!

objavljeno v rubriki: Dnevi Modrijanove knjige

14.04.2015

Dnevi Modrijanove knjige 2015: Brutnskopija: Nevednost, neznanje in ekstremizem – gre za nas? »

»V kakšnem medsebojnem odnosu sta izobraževanje in državljanstvo? Ali ni prav danes nujno velikopotezno spodbujati humanistične kulture, da bi bilo naše izobraževanje kos problemom, ki se v našem času porajajo v zvezi s sožitjem in državljanskimi pravicami,« zapiše Umberto Galimberti v svoji knjigi Miti našega časa (pri založbi Modrijan je pravkar izšla v ponatisu skupaj s knjigo Grozljivi gost: nihilizem in mladi).
Deli se poudarjeno osredotočata na mlade, vključene v izobraževalne procese in na trg (ne)dela. Galimberti v Mitih v nadaljevanju zapiše: »Filozofsko humanistična vzgoja je danes nujnejša kot kdajkoli ... kot pogoj za uspešno skupno življenje v vedno bolj večnarodnih družbah, v katerih bo brez široke, kritične in zato strpne kulture vedno težje živeti skupaj, če bomo ostali ujeti v obrambo lastnih posebnosti.«

objavljeno v rubriki: Dnevi Modrijanove knjige

13.04.2015

Kdo bo v letošnji deseterici nominirancev za Delovo nagrado KRESNIK? – Kresnikova stavnica od 13. do 21. aprila 2015 »

Kdo bo dobil petindvajsetega kresnika? Le počasi, nikamor se ne mudi, kdo bo letos prižgal kresni ogenj na Rožniku, bomo izvedeli na kresno noč, v torek, 23. junija, pozno zvečer. Ta trenutek tega ne ve nihče, niti Delova žirija ne, saj bo 23. aprila razglasila šele deseterico. Letos res nima lahkega dela, slovenska romaneskna bera 2014 je bila izjemna, nov roman je objavilo kar šest dosedanjih »kresnikovcev«, izšlo je nekaj odličnih prvencev pa romanov kresnikovih nominirancev ... Kakorkoli že si boste prizadevali sestaviti svojo najljubšo deseterico, bo še vedno ostal kak roman, ki bi lahko podaljšal seznam najboljših.
Odločilno bo, seveda, kaj o romanih, ki so izšli lani, menijo člani žirije. Letos jo sestavljajo literarna kritičarka in pisateljica Gabriela Babnik, literarni kritik in novinar v kulturni redakciji Dela Igor Bratož, literarni kritik, urednik, pesnik in pisatelj Aljoša Harlamov ter literarna kritičarka, urednica in pesnica Tina Kozin.

Pridružite se jim tudi vi. Od ponedeljka, 13. aprila, do torka, 21. aprila, lahko svoj seznam najboljših deset za kresnika 2015 zaupate Kresnikovi stavnici.

objavljeno v rubriki: Dnevi Modrijanove knjige

12.04.2015

Razstavo romanov, ki so prejeli Delovo nagrado Kresnik, si oglejte v Modrijanovi knjigarni v času DMK 2015 »

Delova nagrada Kresnik bo letos podeljena petindvajsetič – prva podelitev je bila leta 1991, v prvem letu slovenske samostojnosti. Kresnik je še vedno edina nagrada za že objavljen slovenski roman in med vsemi literarnimi nagradami pri nas najvplivnejša. Njen vpliv je mogoče zelo preprosto izmeriti – nagrajeni roman običajno pritegne več kupcev, zdi se, da tudi več tujih založnikov, o aktualnem krogu izbiranja ter o nagrajenem romanu pa se piše in govori bistveno dlje kot o drugih domačih nagradah. Verjetno tudi zato, ker je roman najpopularnejša literarna zvrst (škoda je, da na Slovenskem ni romanopiscem namenjena še kakšna nagrada; ne nazadnje dobimo pri nas okoli sto romanov na leto), a glavni razlog je premišljena in učinkovita Delova promocija. Delova žirija izbira romane v dveh predizborih, najprej razglasi deseterico najboljših, po enem mesecu izbere pet finalistov, mesec pozneje pa na prireditvi na Rožniku razglasi zmagovalni roman.
Vse bliže je 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, dan, ki ga je Delo izbralo za pravšnji trenutek, da objavi seznam desetih najboljših romanov, ki so izšli na Slovenskem v preteklem letu. In to je tudi priložnost, da se razgledamo po zgodovini te nagrade.

Ali ste zmožni našteti vseh 24 romanov, za katere so si njihovi avtorji prislužili kresnika? Ali pa vsaj polovico? Pet zadnjih nagrajenih romanov? Obiščite Modrijanovo knjigarno v Ljubljani v času »Dnevov Modrijanove knjige 2015«, pa si boste štiriindvajseterico laže vtisnili v spomin.

objavljeno v rubriki: Dnevi Modrijanove knjige

08.04.2015

Dnevi Modrijanove knjige 2015: Kako dolga je lahko zgodba, da je še kratka »

Kratka proza naj bi bila literarna forma sodobnega časa. Beleži hipne izseke in ne hrepeni po celovitosti, pušča odprte konce, nenaklonjena je moraliziranju. Kot takšna naj bi popolnoma ustrezala duhu sveta: spreminjajočem se, fragmentarnem, fluidnem. Kratko prozo naj bi poleg tega prebrali hitro, v času enega »sedenja«, kot je trdil mojster Allan Poe. Sploh obstaja idealnejša zvrst za večno zaposlenega sodobnega posameznika?
Kljub navedenim argumentom pa na domačih in tujih lestvicah uspešnosti kraljuje Veliki in Dolgi Roman. Le zakaj? Ali naj razloge poiščemo pri Zeitgeistu ali kod drugod? Kaj sploh potrebujemo za uspešno gojenje kratke proze?
Poleg navdihnjenega pisatelja je nujno potrebna literarna infrastruktura: založnik, ki bo zgodbe objavil, kritik, ki jih bo prepoznal in priporočil, bralec, ki ima navado kupovati (v slovenskem primeru izposojati si) tovrstna dela, ter institucija nagrade, ki bo spodbudila pišoče in popularizirala žanr. Kot najmočnejši kratkozgodbarji danes veljajo Američani pa tudi Kanadčani – Alice Munro, nobelovka za književnost 2013, piše samo kratke zgodbe –, a tudi njihovega vzpona si ni mogoče zamisliti brez primerne infrastrukture – kratka proza se je razmahnila, ko se je razmahnilo časopisje, z njim pa prostor za objave, dostop do širokega bralstva in dostojnih honorarjev.
Našim časopisom kratka proza žal ne diši, objavljajo jo strokovne revije, ki dosežejo le ožje bralstvo, pa tudi na založbah zbirke kratkih zgodb ne dobijo mesta, ki bi si ga zaslužile.

objavljeno v rubriki: Dnevi Modrijanove knjige

Knjižne novosti

na vrh strani

Deseti december »

George Saunders »

Zbirka kratkih zgodb Deseti december se dotika različnih tem in problemov modernega (ameriškega) življenja. Njihova skupna podlaga je neke vrste psihološki realizem, ki črpa svoje pripovedi sicer iz neposredne, marsikdaj celo na videz banalne empirije, a je – kot odsev realnosti – vseskozi nekoliko sumljiv. Ta stvarnost namreč deluje tako, kot da bi jo avtor opisoval v nekem drugem, sicer neskončno bližnjem, a za nekaj bistvenih fizikalnih konstant, za ›fazni premik‹ vendarle toliko spremenjenem vesolju, da si z našim sicer deli ime in predmetno stvarnost, njegove čustvene, umske in moralne samoumevnosti pa kakor da so nekoliko ›mimo‹ (npr. Beg iz pajkove glave, Moj viteški fiasko).
Druga temeljna značilnost pravzaprav vseh zgodb je njihova bolj ali manj izostrena socialna nota, ki pripovedovanje poganja v jedek kontrapunkt, v katerem se izza svojih okopov strmo gledata nasproti ›bogastvo‹ in ›beda‹. Pri čemer sta to relativni kategoriji, odvisni od pojmovanja posameznikov in tudi obrnljivi (npr. Al Roosten, Semplike).

več »

Pridni sinko »

Pascal Bruckner »

»Preljubi moj Bog, stori, da bo očeta pobralo!«

Pridni sinko (Un bon fils) je romansirana avtobiografska pripoved o pisateljevem čustvenem in intelektualnem zorenju v opreki z despotskim očetom, zadrtim šovinistom in antisemitom, ki ga je moral duhovno judaizirani sin »ubiti« s knjigami svojih moralnih in mišljenjskih učiteljev in vzornikov J.-P. Sartra, A. Camusa, R. Queneauja, A. Malrauxa, V. Jankéléviča, M. Foucaulta, R. Barthesa … Bruckner v iskrivi samoizpovedni pisavi izpisuje svoje dvojezično (nemško-francosko) otroštvo, zaznamovano z avtoritarno postavo patra familias, omračeno z očetovim fizičnim in duševnim nasiljem nad materjo, s samosilnikovo sovražnostjo do vsega drugačnega, tujerodnega in še posebej judovskega; s sočnimi detajli opisuje svoje čustveno, etično in duhovno dozorevanje in mišljenjsko osamosvajanje v spopadu z očetovim napadalnim nazadnjaštvom in kulturno ter moralno ozkosrčnostjo, dokler se pod duhovnim obnebjem »nadomestnih« očetov, mišljenjskih učiteljev in nazorskih vodnikov, ki so zaznamovali uporniški rod pariškega maja 68, ne otrese despotovega jarma in na krilih emancipirane misli in osebnostne sprostitve poleti proti obzorjem svobode, lepote, ljubezni in literature.

več »

Kontaminirane pokrajine »

Martin Pollack »

V ospredju opisov dokumentarno-esejistične knjige Kontaminirane pokrajine so prav zares – pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki pa jim avtor Martin Pollack dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod celó duhovno in etično komponento.
Gre za forenzično potovanje po pokrajinah (srednje)evropskega Vzhoda in zapis o njihovem ›življenju‹ v obdobju od medvojnega časa do približno naših dni, a s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Potovanje sega vse od baltskih držav na severu vzhodno-/srednjeevropskega loka do kočevskih pragozdov na njegovem jugozahodu. Zajame slikovite pokrajine, njihovo čudovito naravo in tradicionalna ljudstva, ki živijo v njih, vendar ima zlovešč podton: to so vendar pokrajine, v katerih so množično umirali pripadniki zdaj te, zdaj one skupine ljudi oziroma rase oziroma narodnosti …, kjer so bili množično pokopani, da je bil tako utišan njihov glas, da je bila tako izbrisana vsaka sled za njihovimi življenji.

več »

Obtožena: Wiera Gran »

Agata Tuszyńska »

Wiera Gran je bila ruska Judinja, rojena kot Weronika Grynberg leta 1916. Med nemško okupacijo je kot znamenita judovska pevka ob klavirski spremljavi Wladyslawa Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta. Oba sta pekel geta preživela. Na dan, ko je leta 1942 zbežala iz geta, je opazila Szpilmana v uniformi judovske policije, ko je Jude iz geta gnal v konvoj za taborišče, po vojni pa je prav on njo prvi osumil kolaboracije z Nemci in ji s tem uničil življenje. (V znanem filmu Pianist Romana Polanskega je prikazan v povsem drugačni luči!) Obtožbe so se vlekle skozi vse njeno življenje, in čeprav je bila na vseh procesih oproščena, to ni bilo dovolj za tiste, ki so jo obtoževali. Zadnjih trideset, štirideset let življenja je poskušala dokazati svojo nedolžnost in za to porabila vso svojo energijo.

Zdi se, da je bila Wiera Gran prikladna za grešnega kozla, ker je bila slavna pevka in zapovrh še inteligentna lepotica. Sovraštvo zoper njo, ki je temeljilo na obrekovanju, je mobiliziralo in povezalo izseljenske skupnosti poljskih Judov.

več »

Prehajalec »

Aleksandra Kocmut »

Prehajalec prehaja med fiziko in metafiziko in se sprašuje, katera stvarnost je sploh resnična: ali ta, ki jo vidimo, ali tista, ki jo občutimo. Prehajanja med stvarnostmi so nanizana v osmih zgodbah, napisanih v tekočem, na videz preprostem, izredno berljivem jeziku, kar bo nedvomno pritegnilo tudi tiste bralce, ki običajno ne posegajo po tovrstni (psihedelični) literaturi. Skozi takšno lahkotno pisateljsko govorico pa se nam razkriva vsebina, ki presega okvir razvedrilnega, kratkočasnega branja ob čaju in piškotih v dolgih zimskih večerih.

več »

Za resnico do zadnjega diha »

Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana

Jasna Kontler - Salamon »

Februarja 2014, malo pred petindevetdesetim rojstnim dnevom, se je izteklo dolgo in zanimivo življenje enega velikih Slovencev prejšnjega stoletja, klaretinskega patra Ivana Tomažiča. Čeprav knjiga odstira njegovo razgibano življenjsko zgodbo, ta ni v osredju. Njena osrednja tema je namreč dunajski visokošolski oz. študentski dom Korotan, ki si ga je p. Tomažič zamislil kot trajno podporo koroškim in drugim slovenskim študentom na Dunaju in ga je ob podpori mnogih tudi zgradil. Dal ga je v last celovški Mohorjevi družbi, ki naj bi, kot je bilo zapisano v pogodbi med njim in Mohorjevo, zagotovila izpolnitev poslanstva, ki ga je določil ustanovitelj p. Ivan Tomažič.
Dvajset let (od 1966 do 1986) je bil Korotan pod Tomažičevim vodstvom slovenska ustanova, ki je pod svojo streho sprejemala tako študente kot slovenske intelektualce različnih nazorov. Nato ga je pater predal v upravljanje Mohorjanom, ki so ga v pretežni meri spremenili v hotel. V pozni jeseni življenja je Tomažič v želji, da zaščiti prvotni namen doma, bojeval skoraj epski medijski boj s celovško Mohorjevo družbo in bil zato, takrat že skoraj oglušel, pahnjen v sodni proces na avstrijskem sodišču.

več »

Norma »

Marjan Žiberna »

Roman Norma je prvoosebna pripoved atleta – tekača v zatonu, ki zaradi nenadne bolezni pristane v bolnišnici. Po odpustitvi spremeni način življenja in začne načrtno trenirati v želji, da bi dosegel olimpijsko normo. Zaradi ljubezni do ženske, ki jo je srečal med bivanjem v bolnišnici, se mu tudi maratonska olimpijska norma zazdi dosegljiva. Skozi pripoved se razkrije nenavadna ljubezenska zgodba, napajana z nerazčiščeno bolečino iz preteklosti, vprašanje, koliko smo pripravljeni tvegati, da bi dosegli, kar si želimo že od mladih nog, in navsezadnje junakov tek ne le skozi ciljno črto, ampak tudi skozi življenje.

več »

Kapital in past zadolževanja »

Zadružništvo kot alternativa

Claudia Sanchez Bajo, Bruno Roelants

Kapitalizem, kakršnega poznamo, je že dolgo v krizi. V zadnjem času se množijo izjave in trditve filozofov, učenjakov, publicistov o tem, da so kapitalizmu šteti dnevi, da propada, tone, se utaplja v samem sebi. Glede na vsakdanje izkušnje z življenjem v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize, ki kar noče oditi in na katero smo se kakor že navadili, se ponuja vtis, da je govorjenje o kolapsu kapitalističnega družbenega reda čedalje bolj smiselno.
Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska poznavalca zadružništva, dejavna predvsem na vseevropski ravni, gresta v knjigi Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa še korak dlje. Ko analizirata poti, ki so pripeljale do pokov najrazličnejših balonov v bogatem zahodnem svetu – finančnega, borznega, hipotekarnega, nepremičninskega, internetnega in še kakšnega balona –, ne moreta mimo ugotovitve, da je izvirni vzrok milijonov izgubljenih delovnih mest in osebnih tragedij po vsem svetu pravzaprav človeški pohlep, zaradi katerega se je razviti Zahod dal zapeljati v past usodnega zadolževanja: ta kruti (›kapitalistični‹) mehanizem kasti bogatašev omogoča nesorazmerno izkoriščanje plemena proizvajalcev, teh pa prav noben družbeni vzvod obstoječega kapitalističnega ustroja ne obvaruje pred zmanjševanjem življenjskega standarda in padanjem v revščino.

več »

Šolske novosti

na vrh strani

Matematika v srednji šoli (prenovljeno)

Priprava na maturo – osnovna in višja raven

Dušan Kavka

zbirka nalog

Zbirka nalog sledi prenovljenemu učnemu načrtu in katalogu znanj ter vsebuje učno snov in naloge na osnovni zahtevnostni ravni gimnazijske matematike, dodane pa so ji tudi težje naloge in vsebine za tiste dijake, ki bodo opravljali maturo iz matematike na višji ravni.
Knjigo sestavlja 20 poglavij, ki razporejajo snov v skladu z novim maturitetnim katalogom.

več »

Tempus novum

Matematika za gimnazije

Gregor Pavlič, Dušan Kavka, Marina Rugelj, Janez Šparovec

učbenik

Tempus novum je prenovljen učbenik Tempus, ki so ga gimnazijci četrtih letnikov več kot desetletje najpogosteje uporabljali za pouk matematike. Učbenik odlikujejo strokovnost, didaktična urejenost in dober metodičen prijem. Vsako poglavje se začne z zgodovinskim uvodom, namenjenim predvsem motivaciji in večji matematični razgledanosti. Sledi razlaga učne snovi, prepletena z zgledi in nalogami vseh težavnostnih stopenj.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.