E-novice

Knjigarna »

Spoznajte knjige založbe Modrijan na enem mestu – obiščite Modrijanovo knjigarno na Trubarjevi 27

več »

Knjigarna »

Zakaj je Kostja Veselko bolj simpatičen kot Skulduggery Pleasant? – »Noč knjige« v Modrijanovi knjigarni

več »

Sodelujte »

»Nominirali« smo 20 Modrijanovih knjig – glasujte za tisto, ki vam je najbolj všeč

več »

Izšlo je »

Kraljice mačke, nova knjiga Nika Grafenauerja z ilustracijami Jožeta Ciuhe

več »

Izšlo je »

Lepi dnevi se bližajo. – Naj vas povabijo na 104 izlete po izboru Željka Kozinca

več »

Izšlo je »

Pisatelj Vladimir P. Štefanec je objavil svoj prvi mladinski roman

več »

Nagrade »

Nagrado IMPAC za leto 2014 bo morda prejela Marie NDiaye za roman Tri močne ženske

več »

Knjigarna »

Kupujem knjige – torej sem: »Dnevi Modrijanove knjige« od 14. do 26. aprila 2014 v Modrijanovi knjigarni

več »

Izšlo je »

Pisanja in znamenja, knjiga o posebni moči knjig, je že 12 Jančarjeva knjiga pri založbi Modrijan

več »

07.04.2014

Kostja Veselko – detektivsko-fantazijski roman za mlade, ki (še vedno) najrajši berejo v slovenščini »

Vas spreleti srh, kadar na televiziji, internetu, v časopisu ali knjigi vidite okostnjaka? Priznajte, da še pomislite ne, da bi svojemu malemu knjižnemu molju kupili knjigo, katere naslovnico krasi okostnjak!
Kaj pa, če je okostnjaku ime Kostja, piše pa se – Veselko?

Kostja Veselko je prvi v seriji priljubljenih detektivsko-fantazijskih romanov nagrajenega irskega pisatelja Dereka Landyja. Landy, ki bo oktobra dopolnil 40 let, ga je objavil leta 2007 pri HarperCollinsu, eni najuglednejših britanskih založniških hiš. Po podpisu pogodbe za objavo se je lahko končno poslovil od kmetovanja – preživljal se je namreč s pridelavo zelenjave na kmetiji svojih staršev – in postal pisatelj. Danes je eden najpremožnejših mladinskih književnikov na Irskem.
Romanu Kostja Veselko – naša prevajalka je tako po več neprespanih nočeh, tehtnem premisleku in posvetovanju z avtorjem – prevedla naslov Skulduggery Pleasant – je sledilo še sedem nadaljevanj. Letos izide deveta knjiga, in ta bo zadnja, Landy pa že razmišlja o novi seriji.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

02.04.2014

»Sem strastna, nepredvidljiva pisateljica.« – Stoletnica rojstva Marguerite Duras »

»Marguerite Duras [...] je vse življenje iskala odgovor na vprašanje, kaj je ljubezen,« piše Mimi Podkrižnik v zadnjih Književnih listih (1. 4. 2014). »Je pot, polna strasti, pa tudi nezadovoljstva, nezadovoljenosti, kratkih stikov in nesporazumov, je edino, kar šteje v življenju. Bila je zelo senzualna ženska, nekako rojena za intenzivno ljubezensko življenje. Za ljubljenje, tudi z besedami. Imela je ljubimce, številne avanture, kratke in daljše, bila pa je tudi ženska demonov: alkohola, osamljenosti, strahu pred norostjo. Njena pisava je slišati kot glasba, čeprav je govorjena, njene teme so privlačno-odbojne: ljubezen, strast, lepota, čakanje, ločitev, incest, grdota.«

O Marguerite Duras, francoski pisateljici, avtorici romanov (v slovenščino so prevedeni Ljubimec, Boj z morjem in Moderato cantabile), dram, esejev, ter filmski umetnici, režiserki in scenaristki, bomo v teh dneh še veliko brali, poslušali in gledali.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

02.04.2014

Zbirka Svila, drugič: Marguerite Duras, Drago Jančar, Annie Proulx, Vladimir Pištalo »

Ko smo jeseni pri založbi Modrijan izdali prvi sveženj knjižic v zbirki Svila, je morda kdo pomislil, da smo si zadali težko nalogo, saj smo za naslove, ki »smejo« iziti v njej, postavili precej ostra merila. A skrb, da bi nam zmanjkalo idej, je odveč – tu je že drugi sveženj. Sestavili smo ga iz »malih velikih« besedil dveh pisateljic in dveh pisateljev.

O Marguerite Duras te dni tudi pri nas veliko pišemo in govorimo, čeprav je od zadnjega prevoda njenega dela minilo precej časa. Ta »strastna, nepredvidljiva pisateljica«, kot je o sebi v svojem zadnjem delu zapisala sama, se je namreč rodila 4. aprila 1914 in bi bila te dni stara 100 let. V zbirki Svila je izšla njena drobna knjižica C'est tout To je vse, ki je bila prvič objavljena leta 1995, malo pred njeno smrtjo.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

02.04.2014

Če knjige kupujete v Ljubljani, jih kupujte »modro« – v Modrijanovi knjigarni  »

Če ste resnični ljubitelj knjig in bralec v pravem pomenu te besede, si vseh knjig, ki jih želite prebrati, seveda ne izposodite v knjižnici, še posebno ne knjižnih novosti! Kajti če bo bralcev, ki po novo knjigo tečejo v knjižnico, čeprav jo je mogoče kupiti v knjigarni, vse več, bodo založniki drug za drugim zaprli svoja vrata. In knjigarne prav tako. In naposled tudi knjižnice.

Modrijanova knjigarna na Trubarjevi 27 v Ljubljani je naša edina knjigarna, a kljub temu ena največjih tako v prestolnici kakor v Sloveniji. Od mnogih drugih slovenskih knjigarn se razlikuje po tem, da vabi predvsem in najprej k nakupu knjig. Knjige tako rekoč vseh slovenskih založb pa tudi številnih samozaložnikov zasedajo vse kotičke knjigarne; tudi v ogromnih izložbenih prostorih so razstavljene knjige, vse drugo, kar je naprodaj – pisala, beležke, igrače in druge drobnjarije ... – je zgolj »za zraven«. Knjigarna vse leto nudi kupcem tudi učbenike in drugo šolsko literaturo, izjemno privlačna notranjščina pa pogosto gosti kulturne dogodke in srečanja.

Kupovanje knjig v Modrijanovi knjigarni je lahko zelo prijetno doživetje, še posebej če se v njej zadržite dlje kot pet minut.

objavljeno v rubriki: Knjigarna

31.03.2014

Pred osemdesetletnico rojstva že tretji roman Johna McGaherna pri založbi Modrijan, tudi ta v prevodu Maje Novak »

Pri založbi Modrijan je pravkar izšel tretji prevod romana velikega irskega romanopisca in mojstra kratke proze Johna McGaherna (1934–2006). Po njegovem najbolj znanem romanu Med ženami, ki se mu je leta 1990 za las izmuznila Bookerjeva nagrada, in enajst let starejšem romanu Pornograf je prišel na vrsto še roman Tema (The Dark), ki je bil prvič objavljen leta 1965 in je morda celo McGahernov najzanimivejši in najbolj presunljiv roman. Vse tri romane je prevedla Maja Novak.

McGahern velja za enega najpomembnejših irskih književnikov poznega 20. stoletja. Pri nas smo ga na žalost opazili šele po smrti, njegov romaneskni opus pa je slovenskim bralcem prva predstavila odlična poznavalka irske književnosti Tina Mahkota, in to v spremni besedi k prevodu romana Med ženami (2009). Izčrpno je v njej pisala tudi o Temi in o dogajanju, ki je spremljalo njen izid. Vabimo vas, da ta odlomek preberete tukaj, več o McGahernu pa boste našli na koncu romana Med ženami.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Knjižne novosti

na vrh strani

Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov »

Vladimir P. Štefanec »

Najstnica Daša je mirna in prijazna punca, ki vedno pazi, da ne bi koga užalila ali prizadela, česar pa ji okolica ne vrača na enak način. Odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev, velikih socialnih razlik, poneumljanja potrošniško naravnane družbe, licemerstva, oportunizma in zgolj načelnih enakopravnosti in dopuščanja drugačnosti, ki v resnici temeljita prav na izločevanju in nasilju nad drugačnimi. Vse to v njej poraja odpor, in prisiljenja se je soočiti z lastnimi mejami – s svojimi majhnimi vsakdanjimi strahovi na eni in pogumom na drugi strani – ter poiskati alternative, kar pa je v družbi, kjer je tudi uporništvo že naprodaj, zelo težko. Samozavest ji vlije odkritje glasbene skupine, s katero se poistoveti, s tem pa se okrepi tudi njena uporniška drža.

več »

Kraljice mačke »

Niko Grafenauer »

To je knjiga o nesmrtnih mačkah. Poznamo jih iz mitov in zgodovine, v katerih ima vsaka od njih posebno mesto in veljavo. V knjigi nastopa pet mačk, ki so se po imenitnosti najbolj zarezale v pesnikov spomin. To so mačke prav posebne vrste, ki ne spadajo v svet živali, ampak v domišljijske predstave. Videz, odlike in značaj upodobljenih mačk zaznamujejo podobne značilnosti. To so same mačje kraljice: trojanska mačka Helena, egiptovska mačka Kleopatra, angleška ladijska mačka Elizabeta, ruska mačka Katarina Velika in avstro-ogrska mačka Marija Terezija.

več »

Kostja Veselko »

Derek Landy »

Stephaniejin stric Gordon piše grozljivke. A ko umre in zapusti Stephanie svoje posestvo, deklica spozna, da so bile v resnici bolj avtobiografije ...
Temne sile so ji na sledi, ko se trudi, da bi našla skrivnostni ključ, s katerim bo preprečila, kaj pa drugega, konec sveta. Pomoč najde tam, kjer je najmanj pričakovala – pri okostnjaku v deževnem plašču, ki rad duhoviči in je bil zaživa čarovnik.
Res sreča, da je že mrtev, kajti zdaj zdaj bo izbruhnil kaos. Vendar Kostja Veselko kmalu odkrije, da je mogoče tudi okostnjake mučiti. In če Kostja česa ne mara, je to mučenje ...

več »

To je vse »

Marguerite Duras »

To je vse (C'est tout) je zadnja knjiga Marguerite Duras. Besedilo je pri enainosemdesetih letih, tik pred smrtjo, narekovala svojemu zadnjemu ljubimcu. Marguerite se zaveda, kaj jo čaka, in temu se upira. Knjiga je krik. Knjiga o umiranju je zmagoslavje življenja; hkrati je dnevnik, ljubezensko pismo, klic ljubimcu, resničnemu in namišljenemu.
V uporu in ljubezni pa korenini književnost. To je vse je knjiga o literaturi: Marguerite Duras se poslednjič ozre na svoje delo, trpljenje, trenutke ekstaze ob dobro napisanem besedilu, na svoj obsežni pisateljski opus.

več »

Pisanja in znamenja »

Drago Jančar »

Drago Jančar poleg romanov, dram in kratkih zgodb piše še literarne refleksije, najpogosteje ob knjigah ali gledaliških predstavah, občasno pa tudi o splošnih estetskih vprašanjih o literaturi in njenem položaju v svetu. Zbirko esejev, ki se ukvarjajo z literarnimi temami, z naslovom Privlačnost praznine je izdal že leta 2002, tokrat pa je zbral razmisleke o pisanju in pisateljevanju iz zadnjih let. V njih se ukvarja deloma z romani, pesništvom in dramami drugih avtorjev, izrazita pa so tudi avtorefleksivna besedila, v katerih opisuje družbene in osebne okoliščine svojega pisateljskega razvoja.

več »

Gora Brokeback »

Annie Proulx »

Gora Brokeback je v zavesti večine ljudi ostala po večkrat nagrajenem filmu iz leta 2005, v katerem sta kot kavboja Ennis in Jack zaigrala Heath Ledger in Jake Gyllenhaal. Manj znano pa je, da je scenarij za film nastal po kratki zgodbi ameriške pisateljice Annie Proulx iz leta 1997. Šele po filmu je tudi Gora Brokeback sprožila množičen odziv bralcev in jih navdušila še v pisani obliki.
Ljubezen, ki se na gori razvije med kavbojema na poletni paši ovc, je na ameriškem divjem zahodu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja nekaj nedovoljenega, izprijenega in celo nevarnega. Oba se je ustrašita in jo zanikata; razideta se, nadaljujeta vsak svoje življenje, se poročita – dokler se spet ne srečata in narava ne ubere svoja pota.

več »

Aleksandrida »

Vladimir Pištalo »

Aleksandrida Vladimirja Pištala, novela, kot je to besedilo o Aleksandru Velikem sam žanrsko opredelil, je »zgodba o človeku, ki je osvojil ves svet«. Pravzaprav pa gre za sago »o tem, kaj je svet in kaj ni svet, kje se začne in kje se konča« – ne zgolj svet iz časa Aleksandra Velikega, temveč tudi naš svet, predvsem naš notranji svet, tisti, ki ga bodisi obvladujemo bodisi on obvladuje nas, tisti, v katerem smo bodisi zmagovalci bodisi poraženci, svet, ki je lahko labirint, kakršen je bila za Aleksandrove bojevnike Indija.

več »

Tema »

John McGahern »

McGahernov roman Tema je postavljen v vaško okolje Irske. Téme – ki so pri McGahernu pozneje postale stalnica – so odraščanje in krivda pa tudi nenadzirljiva seksualnost, ki jih izkrivljata tako lokalna puritanska pobožnost kot nenavaden, silen in dvomljiv odnos med ovdovelim očetom in njegovim sinom. Že v uvodnem poglavju smo namreč priča nasilju – tako telesnemu kot duševnemu – očeta nad sinom. Fantu kmalu postane jasno, da se mora postaviti na lastne noge in se z lastnimi močmi iztrgati zadušljivemu ozračju na očetovi kmetiji. Čeprav so mladim Ircem zaradi pomanjkanja služb na voljo le dve možnosti: duhovniški stan ali slabo plačano težaško delo v Angliji, fant, ker je nadpovprečno nadarjen, najde tretjo pot, ki skozi jezuitski kolegij vodi na univerzo. Konec je malce dvorezen, a spodbudno je vsaj eno: oče in sin se med fantovim odraščanjem vendarle vsaj nekoliko zbližata, premagata ovire, ki so spričo pomanjkanja komunikacije zrasle med njima, in začneta bolje razumevati tako drug drugega kot ljudi v svoji okolici.

več »

Harun in Morje zgodb »

Salman Rushdie »

Odmislite vsakršno mnenje, ki ga morda imate o Salmanu Rushdieju oziroma njegovi kontroverznosti glede fatve. Očitnejše je namreč dejstvo, da je Rushdie eden najboljših sodobnih bajkarjev in parabolistov, črpajoč iz vseh kultur. Harun in Morje zgodb je navdihujoča pripoved o Rašidu Kalifi, ki je slovit pripovedovalec zgodb, po vsej deželi Alifbej znan kot Blašah, toda ko ga nekega dne zapusti žena, njegov pripovedni dar ugasne. Da bi našla zdravilo za onemelega očeta, se Harun in oče odpravita na pustolovščin polno potovanje do Morja zgodb. V iskanju rešitve potujeta skozi magične pokrajine, ki jim vladajo čarodeji in govoreče živali, branita pa se pred mnogimi vsiljivci, ki imajo namen izsušiti Morje zgodb.

več »

Vprašaj Alico »

Anonimna avtorica

V knjigi Vprašaj Alico je objavljen dnevnik petnajstletne najstnice iz ljubeče in urejene družine, sprva še bolj deklice kot dekleta, ki na zabavi z vrstniki v želji, da bi bila sprejeta v družbo, sodeluje v nevarni igrici, med katero nevede zaužije LSD, zamešan v kokakolo. Ta prva izkušnja jo pahne v razdvojenost, ker se zaveda, da so droge zlo, hkrati pa tripa ne more pozabiti in nekaj v njej si želi znova odtavati v omamo.
Prvoosebni dnevniški zapisi bralca vodijo skozi vrtiljak čustvenih stisk, napačnih odločitev, dobrih sklepov in ponovnih zdrsov v skušnjavo. Slog pisanja sledi avtoričinemu razburkanemu notranjemu svetu, se dviga v literarne višave, ko si uredi življenje, hodi v šolo in ogromno bere, a v trenutkih, ko jo mamila znova potegnejo iz realnosti in čedalje bolj vlečejo na dno, postane že skoraj vulgaren, vedno pa zelo nazorno slika njeno doživljanje.

več »

Noči v cirkusu »

Angela Carter »

Noči v cirkusu so neverjetna in zabavna mešanica fantazije in realnosti, ki jo označujejo z izrazoma magični realizem in postmodernizem in v kateri se izraža tudi značilna naravnanost Carterjeve, feminizem. Zapletena zgodba o skrivnostni krilati cirkuški akrobatki in ameriškem novinarju, ki skuša odkriti resnico o njeni identiteti (ter jo razkrinkati kot sleparko) in se zato pridruži cirkusu na veliki turneji, je razdeljena na tri dele, ki se dogajajo v Londonu, Sankt Peterburgu in Sibiriji. V vseh treh in v junakinjini avtobiografski pripovedi se prepleta množica mitov in legend, spominov in aluzij na znane dogodke, osebnosti, literarna in umetniška dela ipd., v njih mrgoli nenavadnih oseb (človeških in živalskih), jezik pa je mnogoplasten, gost, obložen z nenavadnimi podobami, pomeni in podpomeni.

več »

Šolske novosti

na vrh strani

Slovenščina, Znanka ali uganka 9

Samostojni delovni zvezek, 2. del

Marta Kocjan - Barle, Matej Žist, Milena Smisl

samostojni delovni zvezek

Samostojni delovni zvezek Slovenščina, Znanka ali uganka 9 sledi zasnovi iz 6., 7. in 8. razreda. Razlagi posamezne teme sledijo naloge in praktične vaje za utrjevanje ne samo snovi 9. razreda, kar omogoča povezovanje znanja preteklih let. Izziva k analizi, premisleku, opredeljevanju, samostojnemu delu in vrednotenju. Pri osvajanju znanja bodo učencem še vedno v pomoč zgledi za reševanje, opozorila in pojasnila, uporabljali bodo elektronsko in spletno različico slovarja in pravopisa ter druga spletna orodja.

več »

Slovenščina, Znanka ali uganka 9

Samostojni delovni zvezek, 1. del

Marta Kocjan - Barle, Matej Žist, Milena Smisl

samostojni delovni zvezek

Samostojni delovni zvezek Slovenščina, Znanka ali uganka 9 sledi zasnovi iz 6., 7. in 8. razreda. Razlagi posamezne teme sledijo naloge in praktične vaje za utrjevanje ne samo snovi 9. razreda, kar omogoča povezovanje znanja preteklih let. Izziva k analizi, premisleku, opredeljevanju, samostojnemu delu in vrednotenju. Pri osvajanju znanja bodo učencem še vedno v pomoč zgledi za reševanje, opozorila in pojasnila, uporabljali bodo elektronsko in spletno različico slovarja in pravopisa ter druga spletna orodja.

več »

Slovenščina, Znanka ali uganka 6

Samostojni delovni zvezek, 1. del

Marta Kocjan - Barle

samostojni delovni zvezek

Samostojni delovni zvezek Slovenščina, Znanka ali uganka 6 na enem mestu ponuja sistematično, nazorno in pregledno razlago posamezne teme in pripadajoče naloge. Učencem omogoča, da se ob pomoči učiteljice, učitelja ali staršev ob živih zgledih urijo v reševanju vaj in nalog, s katerim bodo utrjevali znanje in se spominjali že naučenega. Naloge spremljajo zgledi za reševanje, opozorila in pojasnila, zgledi iz slovarja in pravopisa. Ob samostojnem delovnem zvezku bodo učenci lahko razvijali veščine branja, pisanja, poslušanja, govorjenja in govornega nastopanja.

več »

Slovenščina, Znanka ali uganka 6

Samostojni delovni zvezek, 2. del

Marta Kocjan - Barle

samostojni delovni zvezek

Samostojni delovni zvezek Slovenščina, Znanka ali uganka 6 na enem mestu ponuja sistematično, nazorno in pregledno razlago posamezne teme in pripadajoče naloge. Učencem omogoča, da se ob pomoči učiteljice, učitelja ali staršev ob živih zgledih urijo v reševanju vaj in nalog, s katerim bodo utrjevali znanje in se spominjali že naučenega. Naloge spremljajo zgledi za reševanje, opozorila in pojasnila, zgledi iz slovarja in pravopisa. Ob samostojnem delovnem zvezku bodo učenci lahko razvijali veščine branja, pisanja, poslušanja, govorjenja in govornega nastopanja.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.