E-novice

Nagrade »

Romanopisca Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic v peterici za petindvajsetega kresnika

več »

Nagrade »

Mirana Likar Bajželj zmagala na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae

več »

Pripravljamo »

Pred izidom prenovljeni učbenik Evropa, Geografija za 2. in 3. letnik gimnazij

več »

Izšlo je »

V prevodu izšlo Houellebecqovo »spregledano« prozno delo izpred petnajstih let – Lanzarote

več »

Ponudba tedna »

Zgodovina Evrope Normana Daviesa prvič po izidu v Modrijanovi Ponudbi tedna

več »

Srečavanja »

Italijanski filozof Umberto Galimberti, avtor Grozljivega gosta in Mitov našega časa, ponovno gostuje v Sloveniji

več »

Izšlo je »

V slovenščini izšla še ena knjiga irske mojstrice kratke proze Claire Keegan – zgodba Rejenka

več »

Izšlo je »

August Christe Wolf – manifest skromnosti, potrpežljivosti in sprejemanja

več »

Izšlo je »

O smehu kot zdravilu za prizadeti svet – Slavje nepomembnosti Milana Kundere

več »

13.05.2015

Erica Johnson Debeljak bo svoj novi roman Tovarna koles najprej predstavila v Škofji Loki »

Erica Johnson Debeljak se je zasidrala v slovensko zavest s svojimi avtobiografsko obarvanimi deli, nazadnje s priljubljenimi literariziranimi spomini Prepovedani kruh. Z zadnjima dvema romanoma, Antifa cona in Tovarna koles, ki je pred kratkim v prevodu Maje Novak izšel pri založbi Modrijan, je začrtala nove smernice svoje pisateljske poetike – navdih je našla v žanru kriminalke in se odločneje usmerila v fikcijo.
»Nevarna plat pri pisanju spominov je v tem, da je podobno sestavljanju fotoalbuma, « je na vprašanje, ali ima na vse spomine enak pogled, na enem od srečanj z bralci odgovorila Erica.

Zakaj se je Erica odločila, da iz esejističnega avtobiografskega pisanja preide na žanr kriminalnega romana? Zakaj je zadnja romana postavila v svet mladih in najstnikov na mejah zakona?

objavljeno v rubriki: Srečavanja

06.05.2015

Vladimir P. Štefanec in njegova Punk čarovnica nominirana za dvanajsto nagrado Desetnica »

V prostorih Mestne knjižnice Ljubljana so razglasili deset nominacij za desetnico, nagrado za najboljšo izvirno mladinsko ali otroško knjigo zadnjih treh let. Društvo slovenskih pisateljev jo svojim članom podeljuje od leta 2004.
Modrijanov program izvirnega mladinskega leposlovja je skromen, a zato tem skrbneje izbran. Lani smo se odločili za objavo enega samega dela – romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki ga je napisal Vladimir P. Štefanec, in ta je prepričal tudi žirijo letošnje društvene nagrade: Boruta Gombača, Klariso Jovanović, Vinka Möderndorferja, Janjo Vidmar in Polonco Kovač (predsednica).

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.05.2015

»Avtohtona slovenska kriminalka« – izšel je nov roman slovensko-ameriške pisateljice Erice Johnson Debeljak »

Erica Johnson Debeljak, najbolj znana po avtobiografski prozi, v kateri izpoveduje svojo izkušnjo Američanke, ki je prišla živet v Slovenijo, pa tudi teme tujstva, drugačnega in drugega nasploh, je leta 2012 poskrbela za manjše presenečenje. Objavila je namreč fikcijski roman Antifa cona in v svoj pisateljski svet vpeljala – policijskega inšpektorja Subana. Zdi se, da je prikazovanje in prepletanje dveh svetov, tistega, ki je na strani zakonov, in tistega, ki je onstran njih, pisateljici omogočilo ne toliko prekinitev z dotedanjo poetiko, ampak bolj svojevrstno nadaljevanje »z drugimi sredstvi«. Ki se, kot lahko upamo, ne bo končala s pravkar objavljenim drugim romanom.
Suban ni inšpektor, kakršne običajno srečamo v žanrski literaturi. Ne spominja ne na ironično distanciranega »noirovskega« niti na ekstravagantnega, analitičnega »poirotovskega« detektiva. Pravzaprav je malo zmeden, včasih skorajda naiven lik, a mu prav to nekako pomaga, da razreši primer. Predvsem pa se med profesionalnim iskanjem prikrite resnice dokoplje tudi do neprijetnih osebnih spoznanj. Toliko bolj tokrat, v novem romanu Tovarna koles, v katerem se znajde v prestolnici, kjer išče izgubljeno hčer in odkriva temno plat mestnega življenja, skozi raziskavo pa se vse bolj razkriva njegova zavožena zakonska zgodba.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

27.04.2015

V deseterici nominirancev za petindvajsetega kresnika Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic »

Slovenska romaneskna letina lani ni bila samo nadvse obilna – žirija Delove nagrade za roman leta jih je prebrala več kot 130 – temveč tudi odlična. Nov roman je objavilo kar šest pisateljev, ki so kdaj prejeli kresnika – Milan Dekleva, Drago Jančar, Andrej E. Skubic, Alojz Rebula, Katarina Marinčič in Feri Lainšček –, najmanj dvakrat toliko je bilo takih, ki so bili za kresnika vsaj enkrat nominirani. Založba Modrijan je v to izjemno bero prispevala štiri romane za odrasle in dvema je prag v deseterico uspelo preskočiti. V družbi pisateljev, ki so lani objavili roman in se vpisali na pred dnevi objavljen seznam avtorjev najboljših desetih romanov leta 2014, sta tudi Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2015

23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, jurjevo, Noč knjige in še kaj »

Pred dvajsetimi leti je UNESCO svetovni dan podelil tudi knjigam in avtorskim pravicam. Izbrani datum, 23. april, ni naključje. Tega dne so umrli trije znameniti književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Garcilaso de la Vega, vsi leta 1616. Nekaj pomembnih književnikov se je tega dne rodilo: Vladimir Nabokov (1899), Halldór Kiljan Laxness (1902), Manuel Mejía Vallejo (1923).
Tega dne goduje sveti Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Jurij, najbolj znan po upodobitvah z zmajem, naj bi tega dne umrl, leta 303, med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov.

Katalonci imajo navado, da si ta dan izmenjajo vrtnice in knjige – moški ženski podari vrtnico, ženska moškemu pa knjigo. Ali se je ta navada po tistem, ko je 23. april postal svetovni dan knjige, prijela tudi pri nas?

objavljeno v rubriki: Praznujemo

Knjižne novosti

na vrh strani

Slavje nepomembnosti »

Milan Kundera »

Milan Kundera je v mladosti študiral muzikologijo, kar je na njegovem pripovedništvu pustilo neizbrisen pečat: ne le da v svojih romanih in esejih pogosto obdeluje glasbene téme, temveč svojo pripovedno strategijo, strukturo besedila zavestno gradi na načelih glasbene kompozicije. Tako je tudi Slavje nepomembnosti svojevrsten romaneskni scherzo, rokokojsko preciozna glasbeno-literarna šala, pri kateri je v sklepnem rondoju na način fuge prepletel, povzel in strnil poglavitne téme, motive in variacije vsega svojega romanopisnega udejstvovanja.

več »

Rejenka »

Claire Keegan »

Povest Rejenka (Foster, 2010) združuje vse odlike pisanja Claire Keegan, vrhunske stilistke in dobre poznavalke človeške psihe, ter značilne mcgahernovske literarne prijeme pri razgrinjanju fabule – bralcu ničesar ne ponuja na pladnju, ob prebiranju zgodbe, v kateri se na videz zgodi le malo, mora med vrsticami, premolki in tišinami sam razbrati, kaj je v zgodbi pomembno ali celo prelomno. Rejenka je pripoved o trenutku, ko se odraščajoča protagonistka zgodbe zave svoje vrednosti, svoje pravice do tega, da je spoštovana in ljubljena, ter zbere dovolj etičnega poguma, da se upre pravilom svoje družine, to pa je opisano na pretanjen, topel in človeško pristen način, tudi sicer značilen za ves opus Claire Keegan.

več »

Lanzarote »

Michel Houellebecq »

Da bi se lažje pretolkel čez novoletni čas, Houellebecqov pripovedovalec zavije v turistično agencijo in se dogovori za turistični aranžma zmerno eksotične nemuslimanske destinacije. Takoj po silvestrski polomiji se tako znajde na Lanzarotu, ki še ne pozna množičnega turizma, njegove glavne atrakcije pa so pusta vulkanska pokrajina, nacionalni park s kaktusovim vrtom, ježa s kamelo, peščene plaže in v 18. stoletju silovito delujoči vulkan. Dolgočasna hotelska ponudba glavnega junaka spodbudi k samostojnemu raziskovanju otoka in tudi svoje turistične skupine: nemških lezbijk – a ne ekskluzivno – Barbare in Pam in luksemburškega policijskega inšpektorja Rudija, ki se, drugače kakor pripovedovalec, ne more prepustiti mičnosti očarljivih deklet. Namesto tega se navduši nad realijanstvom, kar pa se ne izteče brez posledic.

več »

August »

Christa Wolf »

August je kratka avtobiografska pripoved, ki jo je Christa Wolf poklonila svojemu možu Gerhardu Wolfu ob 60. obletnici njune poroke, zapisana pa je ostala kot zadnja knjiga v avtoričinem opusu.
To je melanholična zgodba o že priletnem vozniku turističnega avtobusa, ki se med vožnjo spominja časa takoj po vojni, ko je – osemleten deček – skupaj z mnogimi drugimi bolniki, ki so si med vojno nakopali jetiko, pristal v sanatoriju. Njegove spomine ožarja podoba kakih deset let starejše Lilo, ki postane sidro njegovega rosnega otroštva.

več »

Tovarna koles »

Erica Johnson Debeljak »

Suban, policijski inšpektor iz obmejnega mesteca, se znajde v prestolnici, da bi poiskal hčer Hano, študentko, ki je po pričanju na rutinski policijski preiskavi zoper tatu koles izginila brez sledu. Zapleti, presenečenja in tudi nemoč, ki jo doživlja med iskanjem, razgalijo neprijetno resnico, da o svoji hčeri le malo ve in da jo je kot oče izgubil že zdavnaj prej. Njegovo iskanje tako postane tudi razreševanje odnosa s hčerjo, obenem pa odstre pogled v mračno zakulisje, ki se skriva za bleščečo fasado prestolnice.
Knjiga, ki prepleta dve liniji pripovedi, Hanino in Subanovo, je postavljena v čas protestov oziroma vstajništva. Z družbeno kritično ostjo in zanimivim pogledom »od zunaj« – pisateljica je namreč priseljenka – motri stvari in pojave, ki jih sprejemamo kot samoumevne, neobremenjeni pogled na prestolnico, ki ji z lahkoto najdemo paralelo v dejanskem svetu, in neprizanesljivi komentarji življenja zdaj in tukaj pa privabijo tudi kakšen nasmešek.

več »

Deseti december »

George Saunders »

Zbirka kratkih zgodb Deseti december se dotika različnih tem in problemov modernega (ameriškega) življenja. Njihova skupna podlaga je neke vrste psihološki realizem, ki črpa svoje pripovedi sicer iz neposredne, marsikdaj celo na videz banalne empirije, a je – kot odsev realnosti – vseskozi nekoliko sumljiv. Ta stvarnost namreč deluje tako, kot da bi jo avtor opisoval v nekem drugem, sicer neskončno bližnjem, a za nekaj bistvenih fizikalnih konstant, za ›fazni premik‹ vendarle toliko spremenjenem vesolju, da si z našim sicer deli ime in predmetno stvarnost, njegove čustvene, umske in moralne samoumevnosti pa kakor da so nekoliko ›mimo‹ (npr. Beg iz pajkove glave, Moj viteški fiasko).
Druga temeljna značilnost pravzaprav vseh zgodb je njihova bolj ali manj izostrena socialna nota, ki pripovedovanje poganja v jedek kontrapunkt, v katerem se izza svojih okopov strmo gledata nasproti ›bogastvo‹ in ›beda‹. Pri čemer sta to relativni kategoriji, odvisni od pojmovanja posameznikov in tudi obrnljivi (npr. Al Roosten, Semplike).

več »

Pridni sinko »

Pascal Bruckner »

»Preljubi moj Bog, stori, da bo očeta pobralo!«

Pridni sinko (Un bon fils) je romansirana avtobiografska pripoved o pisateljevem čustvenem in intelektualnem zorenju v opreki z despotskim očetom, zadrtim šovinistom in antisemitom, ki ga je moral duhovno judaizirani sin »ubiti« s knjigami svojih moralnih in mišljenjskih učiteljev in vzornikov J.-P. Sartra, A. Camusa, R. Queneauja, A. Malrauxa, V. Jankéléviča, M. Foucaulta, R. Barthesa … Bruckner v iskrivi samoizpovedni pisavi izpisuje svoje dvojezično (nemško-francosko) otroštvo, zaznamovano z avtoritarno postavo patra familias, omračeno z očetovim fizičnim in duševnim nasiljem nad materjo, s samosilnikovo sovražnostjo do vsega drugačnega, tujerodnega in še posebej judovskega; s sočnimi detajli opisuje svoje čustveno, etično in duhovno dozorevanje in mišljenjsko osamosvajanje v spopadu z očetovim napadalnim nazadnjaštvom in kulturno ter moralno ozkosrčnostjo, dokler se pod duhovnim obnebjem »nadomestnih« očetov, mišljenjskih učiteljev in nazorskih vodnikov, ki so zaznamovali uporniški rod pariškega maja 68, ne otrese despotovega jarma in na krilih emancipirane misli in osebnostne sprostitve poleti proti obzorjem svobode, lepote, ljubezni in literature.

več »

Kontaminirane pokrajine »

Martin Pollack »

V ospredju opisov dokumentarno-esejistične knjige Kontaminirane pokrajine so prav zares – pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki pa jim avtor Martin Pollack dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod celó duhovno in etično komponento.
Gre za forenzično potovanje po pokrajinah (srednje)evropskega Vzhoda in zapis o njihovem ›življenju‹ v obdobju od medvojnega časa do približno naših dni, a s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Potovanje sega vse od baltskih držav na severu vzhodno-/srednjeevropskega loka do kočevskih pragozdov na njegovem jugozahodu. Zajame slikovite pokrajine, njihovo čudovito naravo in tradicionalna ljudstva, ki živijo v njih, vendar ima zlovešč podton: to so vendar pokrajine, v katerih so množično umirali pripadniki zdaj te, zdaj one skupine ljudi oziroma rase oziroma narodnosti …, kjer so bili množično pokopani, da je bil tako utišan njihov glas, da je bila tako izbrisana vsaka sled za njihovimi življenji.

več »

Obtožena: Wiera Gran »

Agata Tuszyńska »

Wiera Gran je bila ruska Judinja, rojena kot Weronika Grynberg leta 1916. Med nemško okupacijo je kot znamenita judovska pevka ob klavirski spremljavi Wladyslawa Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta. Oba sta pekel geta preživela. Na dan, ko je leta 1942 zbežala iz geta, je opazila Szpilmana v uniformi judovske policije, ko je Jude iz geta gnal v konvoj za taborišče, po vojni pa je prav on njo prvi osumil kolaboracije z Nemci in ji s tem uničil življenje. (V znanem filmu Pianist Romana Polanskega je prikazan v povsem drugačni luči!) Obtožbe so se vlekle skozi vse njeno življenje, in čeprav je bila na vseh procesih oproščena, to ni bilo dovolj za tiste, ki so jo obtoževali. Zadnjih trideset, štirideset let življenja je poskušala dokazati svojo nedolžnost in za to porabila vso svojo energijo.

Zdi se, da je bila Wiera Gran prikladna za grešnega kozla, ker je bila slavna pevka in zapovrh še inteligentna lepotica. Sovraštvo zoper njo, ki je temeljilo na obrekovanju, je mobiliziralo in povezalo izseljenske skupnosti poljskih Judov.

več »

Šolske novosti

na vrh strani

Matematika v srednji šoli (prenovljeno)

Priprava na maturo – osnovna in višja raven

Dušan Kavka

zbirka nalog

Zbirka nalog sledi prenovljenemu učnemu načrtu in katalogu znanj ter vsebuje učno snov in naloge na osnovni zahtevnostni ravni gimnazijske matematike, dodane pa so ji tudi težje naloge in vsebine za tiste dijake, ki bodo opravljali maturo iz matematike na višji ravni.
Knjigo sestavlja 20 poglavij, ki razporejajo snov v skladu z novim maturitetnim katalogom.

več »

Tempus novum

Matematika za gimnazije

Gregor Pavlič, Dušan Kavka, Marina Rugelj, Janez Šparovec

učbenik

Tempus novum je prenovljen učbenik Tempus, ki so ga gimnazijci četrtih letnikov več kot desetletje najpogosteje uporabljali za pouk matematike. Učbenik odlikujejo strokovnost, didaktična urejenost in dober metodičen prijem. Vsako poglavje se začne z zgodovinskim uvodom, namenjenim predvsem motivaciji in večji matematični razgledanosti. Sledi razlaga učne snovi, prepletena z zgledi in nalogami vseh težavnostnih stopenj.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.