E-novice

Srečavanja »

Prisluhnite pogovoru med Keithom Lowom in Ervinom Hladnikom - Milharčičem, ki bo v soboto, 24. novembra 2018, ob 10.30 v Klubu Cankarjevega doma

več »

Izšlo je »

Izšla je monografija Strah in svoboda – kako nas je spremenila druga svetovna vojna, nova uspešnica zgodovinarja Keitha Lowa

več »

Izšlo je »

Pripoved o otroku iz premožne družine, ki je čez noč padla v revščino in se ni zmogla pobrati; o tem, kaj se pravi biti lačen, drugačen, odrinjen ...

več »

Izšlo je »

Knjiga vabi v kavarno Flore v Parizu, eno od najznamenitejših središč, v katerih se je zlasti v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja srečevala vodilna sodobna francoska inteligenca in prominenca

več »

Izšlo je »

Objavljamo faksimile dnevnika, ki ga je v devetdesetem letu svojega življenja na roko pisal gospod Edo Prinčič, nekoč komunist in partizan ...

več »

Izšlo je »

Če nehamo izgovarjati imena mrtvih, ti res umrejo, je prepričana protagonistka Marija Rotta, ki je ne le aristokratskega rodu, temveč predvsem plemenita po srcu ...

več »

26.10.2018

Strah in svoboda – priznani britanski zgodovinar Keith Lowe gostuje v Sloveniji »

Zgodovinar Keith Lowe je v Sloveniji že dobro znan. Prva izdaja njegove knjige Podivjana celina je bila pri nas razprodana in ponatisnjena, ob njenem izidu pa je avtor že obiskal Slovenijo in predaval v polni dvorani v Cankarjevem domu. Tokrat prihaja ob izidu svoje druge knjige v slovenščini, Strah in svoboda: Kako nas je spremenila druga svetovna vojna.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

23.08.2018

Nova Modrijanova knjigarna – vabljeni na Poljansko 15 v Ljubljani! Na voljo vse knjige založbe Modrijan. »

Imamo novo prodajalno z Modrijanovimi knjigami po ugodnih cenah!

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

28.06.2018

Vabljeni na predstavitev knjige Ti si mene naučila brati – 4. julija v Škofji Loki in 12. julija v Žireh »

Vabimo vas na predstavitev knjige Ti si mene naučila brati. Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline.

● v sredo, 4. julija 2018, ob 18. uri v Galeriji Franceta Miheliča v Škofji Loki (Kašča)
Z avtorji Ireno Jereb Filipič, Ivanom Križnarjem, Francem Podnarjem in Mileno Sitar se bo pogovarjal Drago Štefe.

● v četrtek, 12. julija 2018, ob 19. uri v mali dvorani DPD Svoboda v Žireh
Pogovor z avtorji bo vodil Viktor Žakelj.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

25.06.2018

Roman atenske pisateljice Amande Mihalopulu v letu, ko so Atene svetovna prestolnica knjige »

Septembra 2016, le nekaj ur po tistem, ko je tedanja generalna direktorica Unesca Irena Bokova razglasila Atene za svetovno prestolnico knjige 2018, je odjeknila vest, da zapira vrata še zadnja izmed knjigarn Elefterudakis. To je bila največja knjigarna v Grčiji, v osemnadstropni zgradbi na Univerzitetni ulici (Panepistimiu) v Atenah – če ste bili tam od sredine devetdesetih, je niste mogli spregledati – je ponujala več kot 200.000 naslovov, v grščini in drugih jezikih, prirejala je literarne dogodke, seveda je imela tudi kavarnico. Ustanovitelj knjigarne je bil Kostas Elefterudakis, svojo prvo knjigarno je odprl leta 1898 na trgu Sintagma. V zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja se je preselila na Nikisovo ulico, nedaleč od Sintagme, leta 1995 pa na ulico Panepistimiu. Samo v Atenah je bilo še več kot 20 knjigarn Elefterudakis.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

16.06.2018

Izšla je knjiga o sreči, ki si je mnogi želijo, vi pa jo lahko dobite že danes – če ste bralec, bralka »

Ruski emigranti so po revolucijskem viharju zapuščali domovino, ker jim je ob vseh svojih neskončnih širjavah postala pretesna zaradi političnega enoumja. V druge dele sveta, posebej v Evropo in Ameriko, so prinašali veličino svojih kulturnih tradicij, seveda pa so se z enakimi oplajali tudi sami v deželah tradicionalnega (krščanskega) Zahoda. Med temi emigranti je bila tudi rosno mlada pesnica Nina Berberova, ki je s svojim možem, lirikom Hodasevičem, leta 1922 zapustila Sovjetsko zvezo in se podala na zahod; zvesta mu je ostala vse do smrti, skoraj pol življenja je preživela v ZDA. Pri nas pisateljica ni bila zelo znana, kaka tri desetletja imamo na voljo za branje tri njene povesti.
Sto let po revoluciji je Rusija temeljito spremenjena država, tako kot vse pore planeta je tudi največjo državo sveta preplavila globalizacija, boljševiki, pred katerimi se je nekoč vse treslo, pa si ne zaslužijo več svojega imena – ljudje z vseh vetrov se danes pogosteje in brez tesnobe vračajo v zibelko slovanstva.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Knjižne novosti

na vrh strani

Strah in svoboda »

Kako nas je spremenila druga svetovna vojna

Keith Lowe »

Zgodovinska monografija Keitha Lowa Strah in svoboda – kako nas je spremenila druga svetovna vojna v prevodu Brede Biščak je nekakšno nadaljevanje zgodovinske uspešnice Podivjana celina – Evropa po drugi svetovni vojni, ki je pri založbi Modrijan izšla leta 2014, kmalu po izidu pa jo je avtor pri nas tudi osebno predstavil. Najnovejša monografija ni nič manj zanimivo, berljivo in poučno branje kot njena predhodnica, le časovni, geografski in tematski okvir, ki ga avtor tokrat obdela, je bistveno širši. Britanski zgodovinar v svoji najnovejši knjigi pod drobnogled vzame vplive in posledice, ki jih je druga svetovna vojna imela na ves svet, od njenega izbruha do današnjih dni.

več »

V kavarni eksistencialistov »

Svoboda, bit in marelični koktajli

Sarah Bakewell »

Knjiga V kavarni eksistencialistov z naslovom vabi v kavarno Flore v Parizu, eno od najznamenitejših središč, v katerih so se zlasti v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja srečevali avtorji, umetniki vseh vrst, pesniki in pisatelji – skratka, vodilna sodobna francoska inteligenca in prominenca. Med temi sta imela posebno mesto Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, ›kralj in kraljica eksistencializma‹. Sredi svetovnozgodovinskega vrvenja so se ti mladi intelektualci navduševali nad idejami nemške fenomenologije in si ukrojili povsem svojo filozofijo resničnega, izkušenjskega življenja: filozofijo ljubezni in strasti, svobode in biti, prijateljstva in revolucionarnega žara, mareličnih koktajlov in skodelic kave.

več »

Poti in srečanja »

Aleksandra Kornhauser - Frazer

Knjiga Poti in srečanja je pripoved o utrinkih življenja Aleksandre Kornhauser - Frazer. Pripoved o otroku iz premožne družine, ki je čez noč padla v revščino in se ni zmogla pobrati; o tem, kaj se pravi biti lačen, drugačen, odrinjen, kako z otroškim delom iskati pot iz brezna; pa o ukradenih mladostnih sanjah, ki so jih izrinile vojna, taborišča, morije; in o učenju, polnem preprek, o širjenju pojmovanja domačije in o prvih, okornih korakih v svet.

več »

Bibavica »

Mirana Likar »

Če nehamo izgovarjati imena mrtvih, ti res umrejo, je prepričana protagonistka Marija Rotta, ki je ne le aristokratskega rodu, temveč predvsem plemenita po srcu, tak rodovnik in značaj pa sta v neprijaznih povojnih časih sumljiv anahronizem. Kot bi jih avtorica s kiparskim dletom klesala iz kamnitega bloka, se v fragmentarni, mojstrsko speljani pripovedi, ki jo dopolnjujeta ženski in moški zbor prednikov, pred našimi očmi oblikujejo še druge figure tega kratkega romana.

več »

Edo »

Edo Prinčič

Objavljamo faksimile dnevnika, ki ga je v devetdesetem letu svojega življenja na roko pisal gospod Edo Prinčič, nekoč komunist in partizan, po vojni pa do upokojitve prodajalec časopisov in tobaka v eni od ljubljanskih trafik!

več »

Hiša v Ulici Mango »

Sandra Cisneros »

Z romanom Hiša v Ulici Mango, ki pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA, je Sandra Cisneros zaslovela po vsej Ameriki in tudi drugod po svetu. Z vso pravico bi knjigo lahko imenovali kultna: od prve izdaje leta 1984 so prodali več kot 6 milijonov izvodov, avtorici je prinesla izjemno priljubljenost v ZDA in Mehiki ter vrsto nagrad, v ZDA je obvezno branje na vseh stopnjah izobraževanja od osnovne šole do univerze, doživela je odrsko adaptacijo, prevedena je v več kot dvajset jezikov …

več »

Leonardo da Vinci »

Umetnik, iznajditelj, filozof

Serge Bramly »

Leonardo da Vinci je zagotovo ena najbolj zagonetnih osebnosti v zgodovini človeštva, genij, katerega mogočni razum nas znova in znova preseneča ter v nas vzbuja občudovanje in navdušenje. Njegove skice in zapiski, na tisoče popisanih in porisanih strani njegovih beležnic, nam kažejo vso širino njegovega uma, vse talente, vsa področja njegovega raziskovanja in njegov prispevek na vsakem od njih, hkrati pa nam pričajo o njegovi razposajeni, širokosrčni in kultivirani naravi.

več »

Od politike do diplomacije »

Zvone Dragan

Avtobiografija Zvoneta Dragana Od politike do diplomacije je iskren, mestoma boleč zapis o avtorjevem življenju v zanj ključnih obdobjih – mladost, politika, diplomacija, upokojenska leta. Postaje njegove diplomatske kariere so bili Peking, Zagreb, Praga, Varšava in seveda postanki v Ljubljani. Danes kot upokojenec na Mladiki in v klubu bivših diplomatov zagovarja krepitev gospodarske diplomacije.

več »

Risbe »

Herman Gvardjančič

Risba je sled, ki jo slikar ohrani na papirju, in je določena, končana in edina, ker ne dopušča popravkov. Z njo ni mogoče varati očesa. Risba ni serijska, asociativna; ničesar ne vsiljuje, sugerira; ničesar ne prenaša ali pooblašča. Nikoli ni posredovalna, amorfna in abstraktna, ampak spontana, individualna; konkretna – čutna – kot dotik, kot zrak, ki se ujame vanjo.

več »

Avtobiografija »

Zgodba o mojih eksperimentih z resnico

Mohandas K. Gandhi

O »očetu indijskega naroda« je znanega in napisanega že mnogo, zato je njegova avtobiografija toliko bolj dragocena. V njej namreč opisuje leta svojega otroštva, mladosti in začetke »eksperimentov«, od razvoja konceptov satjagrahe (nenasilni upor) in ahimse (nenasilje) do prehranjevalnih praks in spolne vzdržnosti. Njegova pripoved ni le dragocen dokument časa, temveč nudi tudi vpogled v začetne temelje njegovega političnega delovanja, ki je dobilo svetovne razsežnosti, velik vpliv pa ima še danes.

več »

Max in mačji rod »

Moacyr Scliar »

Max na begu iz nacistične Nemčije v Brazilijo doživi brodolom in se znajde sredi oceana v pomožnem čolniču s cirkuškim jaguarjem, ki je bil med tovorom na njegovi ladji. Da ga zver ne bi požrla, ji mladenič začne za hrano loviti ribe; nekega dne ga jaguar ubrani pred morskim psom, ki napade čolnič ...
Maxu se »novi svet« kaže kot idilična obljubljena dežela, utopično zatočišče. Brž pa se izkaže, da »stari« in »novi« svet le nista tako različna in tudi ne nepovezana, ter da demonom iz starega sveta – ne tistim v družbi okrog protagonista ne tistim v njegovi glavi – ni mogoče preprosto uiti čez morje.

več »

Ti si mene naučila brati »

Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline

Irena Jereb Filipič, Ivan Križnar, Franc Podnar in Milena Sitar

Leta 1944, ko je nemška okupacijska vojaška moč že popuščala, so pa bile tem bolj aktivne enote domobrancev, vlasovcev in četnikov, je na območju južne Gorenjske, od Žirov prek gornjega dela Poljanske doline do selških vasi med Blegošem in Poreznom, nastajal sistem tajne slovenske šole. Ker so bili poklicni učitelji v začetni potujčevalni ihti nemškega okupatorja izseljeni, šolska poslopja pa zasedena ali požgana, večina šoloobveznih otrok že tretje leto zapored ni hodila v šolo. Mnogi devetletni otroci niso znali niti brati, saj niso nikoli prestopili šolskega praga. Tako so začele večinoma mladinke ob organizacijski in strokovni podpori takratnih oblastnih organov na polosvobojenih ozemljih zbirati otroke in jih poučevati.

več »

Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico »

Amanda Mihalopulu »

Maria Papamavru, pripovedovalka romana Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico, se iz Nigerije, kjer se je rodila in skupaj s starši grškega rodu živela do svojega devetega leta, vrne v Grčijo. Selitev v domovino staršev jo zelo pretrese. Tudi Anna Horn, ki je prišla v Atene iz Pariza, se ne more vživeti v novo okolje. Deklici, obe tujki v domovini staršev, se toliko bolj navežeta druga na drugo in kmalu postaneta neločljivi. Prijateljstvo, ki ju povezuje od otroštva do zrelih let, pa je vse prej kot izpolnjujoče. Njun odnos prekipeva od nasprotujočih si čustev in se ves čas giblje med zatiranjem in samožrtvovanjem, tako kot družbena klima, v kateri odraščata.

več »

Knjiga o sreči »

Nina Berberova »

Knjiga o sreči je tretji roman Nine Berberove. Prvič je bil objavljen v pariški emigrantski literarni reviji Sodobni zapiski leta 1936, v poznejših izdajah je dobil tudi drugačen naslov, Brez zatona.
Ta roman je resnično brez zatona ›sreče‹, ki jo Vera premočrtno išče vse svoje življenje, čeprav nam daje kar s prvim stavkom vedeti, da je njena dejanska sreča že ›zatonila‹. Tridelna zgradba besedila ustreza postajam na poti tega iskanja. Idilični začetek nam odpre pogled v čase in kraje neskončnih možnosti, razkošno življenje v meščanski družbi na vrhuncu njenega samozavestnega kozmopolitizma v zrelih letih ruskega imperija.

več »

Tole zdaj »

Zoran Hočevar »

Hočevarjev roman Tole zdaj je, kot pravi pisatelj, poročilo o »tem zdaj«, o razmerah v današnjem svetu, predvsem pa o tem, kaj se godi okoli njega, kaj vse ga moti in ovira, tačas ko sestavlja svoj raport. Obenem ima pisatelj, kot sam pravi, tudi ta problem: tokrat se je prvič znašel v vlogi pripovedovalca in osrednjega junaka, pa je potemtakem dolžan razviti lasten literarni jezik. Kar ne bo lahko, saj se, ko je med ljudmi, izraža z besedami oziroma se pogovarja le tedaj, ko je zares kaj intrigantnega na programu. A pisatelj, če bi rad bil čitan, pravi, bi moral ja že zdavnaj prakticirati svoj jezik, zanj značilen, in tekoč obenem: »Iz potrebe po osebnem slogu sem stvaritev pisal malone v verzih, ritmizirano, vendar s preobiljem tujk in nizke govorice.«

več »

Pinjar »

Amrita Pritam »

Roman govori o položaju žensk ter hkrati predstavlja družbene razmere in burno, nasilno dogajanje po ločitvi držav, ob kateri je umrlo okrog milijon ljudi. Glavna junakinja Puro je hindujsko dekle, ki se pripravlja na poroko z Ramchandom iz bližnje vasi. Vendar je ne dočaka, ker jo prej ugrabi Rashid, mladenič iz muslimanske družine, ki je že več rodov v sporu z njeno. Ugrabitev je maščevanje za dejanja prednikov; Rashid jo izpelje po ukazu sorodnikov, vendar do Puro ni nasilen niti nespoštljiv, saj mu je dekle všeč. Ona pobegne domov, a je starši iz strahu ne sprejmejo nazaj. Zato se vrne k Rashidu, rodi njegovega otroka in se počasi sprijazni s svojo usodo, novo (muslimansko) vero in novim imenom – Hamida.

več »

Z menoj na izlet »

Skrivnosti, razgledi, zatišja

Željko Kozinc »

Pred skoraj dvema desetletjema je novinar in pisatelj Željko Kozinc (1939) objavil svoj prvi popotniški vodnik po Sloveniji – Lep dan kliče. Njegovi izleti, doživeti z dušo in telesom ter popisani v bogatem literarnem jeziku, so pozneje dobili še več nadaljevanj in jih ima danes v svojih knjižnicah, avtomobilskih predalih in popotnih torbah na tisoče Slovencev. Postali so tako rekoč blagovna znamka, »Lep dan kliče!« pa izviren in za vselej prepoznaven podpis neutrudnega popotnika in raziskovalca najlepših izletniških kotičkov po Sloveniji in zamejstvu.

Z menoj na izlet – Skrivnosti, razgledi, zatišja je tretja »velika« izletniška knjiga Željka Kozinca.

več »

Vzporedna ulica »

Fernando Vallejo »

Roman Vzporedna ulica spada v serijo romanov kolumbijskega pisatelja Fernanda Valleja, ki imajo avtobiografski pečat. Ta je očiten, čeprav avtor to zanika. Dogajanje romana je postavljeno v Barcelono, kjer se ostareli pisatelj udeležuje velikega knjižnega sejma, na katerem je njegova domovina Kolumbija častna gostja. Osupljiva zgodba o zadnjih dneh kolumbijskega pisatelja, ki se prebija skozi labirint svojega spomina, medtem ko se sprehaja po barcelonskih ulicah, je pravzaprav izjemno nenavaden roman.

več »

Pokliči me po svojem imenu »

André Aciman »

Poletje. Morje. Sonce. Sladoled. Sprehodi. Kolesarjenje. Ponočevanje. In seveda poletne ljubezni.
To je ena plat romana Pokliči me po svojem imenu. Vsak, kdor je doživel poletno ljubezen, pa ve: čeprav je »sezonska«, čeprav je kot ukradena iz fantazije, čeprav gre predvsem za zaljubljenost, saj ta ne utegne prerasti v ljubezen, je vendarle tako posebna, da se nam za vedno vtisne v srce. Še po desetletjih bo spomin nanjo sladko zabolel, zacvrčal s pesmijo škržatov, zadišal po borovcih in soli …
Toda v zgodbi je še veliko več. V njej so glasba, poezija, filozofija. Ljudje, ki so se naučili živeti brez tistega, kar jim tako boleče manjka – ali pa si vsaj lažejo o tem.

več »

Nad ledenikom in velemestnim šikom »

Biciklista med Alpami in Donavo med svetovnima vojnama

Janez Pirc »

Knjiga je pustolovska zgodba bratrancev Lada in Staneta tik pred drugo svetovno vojno na dvotedenskem, več kot tisoč kilometrov dolgem kolesarskem popotovanju po srednji Evropi. Avtor Janez Pirc, Ladov vnuk, je v tem literariziranem zapisu rekonstruiral popotovanje mladeničev, ki sta se poleti leta 1937 (zadnje poletje pred anšlusom) odpravila na dvotedensko kolesarjenje po delu takratne Dravske banovine, po Avstriji in kotičku Nemčije. Zgodba oriše osebne okoliščine njunega izleta ter predstavi kraje ob poti, kakršni so bili v tistem času, primerja pa jih tudi z današnjim stanjem. Na svojem popotovanju sta biciklista obiskala deželne prestolnice, kot so Celovec, Gradec in Salzburg, se spoznavala z velemestnim življenjem Dunaja, ceste pa so ju popeljale skozi številne vsaj na videz idilične alpske vasi in kraje vzdolž Donave.

več »

Drevo brez imena »

Drago Jančar »

Drevo brez imena je pripoved o človeku, ki se mu spodmaknejo tla pod nogami. Arhivar Lipnik zavzeto raziskuje dokumente o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Pri tem kot zgodovinar zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu, kot moški z domišljijo pa nadgrajuje erotične prizore. A njegovo zanimanje se razraste čez običajne meje, tako da izgubi občutek za prostor in čas. Njegov spomin začne naplavljati dogodke iz preteklosti, ne da bi jih opremljal z datumi. Kmalu ne ve več, kaj iz preteklosti ga v resnici zadeva in kaj ne.

več »

Washingtonski zapiski »

Božo Cerar »

Washingtonski zapiski so zabeležke slovenskega veleposlanika v ZDA od septembra 2013 do maja 2017, v času dveh ameriških predsednikov, Obame in Trumpa. Kronološko in širše obravnavajo ameriško in svetovno politiko, gospodarstvo, vojne in druga aktualna področja, norme in zakone, na katerih temelji (predvsem) zahodna družba in s katerimi skuša vplivati na preostanek sveta. Pred bralca razgrnejo ameriški način političnega delovanja, ki se precej razlikuje od našega, čeprav lahko v vse globljem razkolu med demokrati in republikanci, medsebojnem nagajanju in populizmu prepoznamo tudi tipične poteze slovenske politike. Cerar spregovori tudi o socialni podobi ZDA, o spornih zakonih, kot je ta o dovoljenem posedovanju in nošnji orožja, o ohlajajočih se odnosih med ZDA in Rusijo ter o širitvi »hladne vojne« na Vzhod.

več »

Kolo sreče »

Ali kako lahko celo drobna knjižica spremeni življenje [trpka komedija]

Roman Rozina »

8. marca 2016, malo po deveti zvečer, se je José odločil, da bo napisal knjigo. Ko nepriljudni José leto kasneje uresniči cilj, nehote sproži nenavaden splet okoliščin, ki poveže kopico likov, bolj ali manj običajnih smrtnikov s prepoznavnimi literarnimi imeni: Italo, Bohumila, Orhan, Umberto, Gabriela, Salman, John Maxwell … Zavrti se kolo sreče, ki odkriva tople, tragične, presenetljive, smešne, herojske epizode in jih 2. novembra 2017 pripelje na obrežje narasle podivjane reke. Na majhnem prostoru se zvrsti še zadnji mimohod likov: običajno floskula, da knjige spreminjajo življenja, se izkaže za zgodbeno resničnost.

več »

Veličastna Nemeza in Avtobiografija »

Ladislav Klíma »

Veličastna Nemeza je groteskna pripoved o Sidrovem premagovanju časa in strasti, o iskanju smrti in hrepenenju po … – želji, življenju, kajpak ljubezni in venomer spet tudi smrti. Kot v kakem maliganskem deliriju se nenehno opoteka med zgodbarstvom in vsaj kvazistrokovnim vpletanjem vseh mogočih družbeno-zgodovinskih, znanstveno-tehnoloških motivov, drobcev, namigov, bistrcev, simbolov – – – Zgodba o potovanju v alegorično Cortono ga popelje na srhljive alpske vršace in posrka v vrtinec stoletnih reinkarnacij iskalcev odgovorov tako na večna in poslednja vprašanja človeštva kakor tudi na starodavne kriminalne uganke, ki vlečejo zlovešče niti celo na kavče ordinacij, v katerih se rojeva sočasna psihoanaliza, pa v fizikalne laboratorije, v katerih sočasno razbijanje atomov na delce poraja veliko več vprašanj, kot pa (lahko) daje odgovorov. – Itd. itd.

več »

Obtožba »

Prepovedane zgodbe iz Severne Koreje

Bandi

O tej najbolj totalitaristični, najbolj zaprti, najbolj mračnjaški državi in največji teptalki človekovih pravic na svetu, kot jo imenuje politolog Bogomil Ferfila, smo že veliko brali in slišali, vendar o življenju njenih prebivalcev nimamo prave – kaj prave, nikakršne predstave. Medijska poročila o Severni Koreji govorijo o zatiralskem političnem režimu, ki počne nore, krute, nepredstavljive reči, a kaj vse to pomeni za posameznika, ne vemo, to je za nas drug svet, v katerega se ne znamo in niti ne poskušamo vživeti. Tako kot večina Severnih Korejcev za svojimi nepredušno zaprtimi mejami, brez možnosti kakršnegakoli stika z zunanjim svetom, sploh nima predstave, kako drugačno je lahko življenje …
Osebna zgodba pa je nekaj drugega. Potegne te vase, v njej začutiš živega človeka, njegov svet postane tudi tvoj svet – to je moč literature.

več »

Ti si rekel »

Connie Palmen »

V romanu Ti si rekel angleški pesnik Ted Hughes pripoveduje o svojem življenju z ameriško pesnico in pisateljico Sylvio Plath. Njun težavni zakon sklene Sylvijin samomor, ona postane mučenica in svetnica, njega okrivijo za morilca in pošast, ki je izdal svojo nevesto; za Judo Iškarijota: »Ti si rekel,« mu reče Jezus na pashalni večerji, potem ko razkrije, da ga bo eden izmed učencev izdal.
Hughes je o Sylvijinem samomoru spregovoril šele leta 1998, tik pred smrtjo, ko je objavil Pisma za rojstni dan. V tisti čas je umeščen tudi roman Ti si rekel.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.