E-novice

BEŽIKNJIGA

V letu pred sprejemom Zakona o enotni ceni knjige je bilo nekajkrat izrečeno in zapisano, da je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki še nima portala »Knjige na trgu«. Izjava niti ne bi bila tako nenavadna, ko ne bi prihajala iz Javne agencije za knjigo RS. »Javni poziv za vzpostavitev in vzdrževanje javno dostopnega informacijskega knjižnega portala slovenske knjige na trgu« je namreč objavila ta ista agencija, in to aprila 2011, še pod prvim direktorjem Slavkom Preglom. Kolikor je znano (rezultati niso bili javno objavljeni), je bil poziv uspešen, in glede na to, da je bila ena izmed zahtev, da mora prijavitelj do konca leta zagotoviti objavo najmanj 15.000 (!!!) naslovov v slovenskem jeziku, je sredstva pričakovano prejel UMco, ki o knjigah že leta informira s tiskano revijo in spletnim portalom Bukla. Zakaj UMcov portal knjigenatrgu.si ni izpolnil pričakovanj, da se je agencija le dve leti po pozivu odločila, da si postavi svojega, je ostalo uganka; tako smo konec leta 2015, ko je portal Bližji knjigi (BK) naposled začel delovati, vendarle izvedeli, kaj naj bi bilo tisto, kar je menda dotlej imela večina evropskih držav, Slovenija pa ne. UMcov portal Knjige na trgu kljub temu deluje še naprej.

Portal so pri JAK RS razvijali približno dve leti; medtem založniki razen s prošnjo, naj posredujemo digitalizirane naslovnice kadarkoli v preteklosti nagrajenih slovenskih knjig – priložen je bil kaotičen seznam po neznanem ključu napaberkovanih nagrad in knjižnih naslovov – ter izbranim literarnim kritikom (DSLK) zagotovimo recenzijske izvode javno podprtih naslovov, nismo bili povabljeni k sodelovanju niti k razpravi o tem, kakšen naj bi ta portal bil. Tako pred odprtjem ni bil deležen posebne pozornosti založnikov pa tudi ne potencialnih uporabnikov – po besedah njegovih urednic različnih strokovnjakov in študentov, »ki jim koristijo informacije o knjigah s področja leposlovja, humanistike in umetnosti«. Citiral jih je Tadej Meserko, ki je konec leta 2014 v prispevku Splet o knjigi analiziral predvsem portala knjigenatrgu.si (UMco) in dobreknjige.si (splošne knjižnice) ter ugibal o napovedanem portalu, ki tedaj še ni imel uradnega imena. Z JAK RS je dobil še sledeče pojasnilo: »Na osrednji slovenski knjižni portal bodo uvrščene vse knjige sočasne produkcije, torej vsa dela, ki bodo prisotna na slovenskem tržišču in ki morajo biti v skladu z novim zakonom o enotni ceni knjige (ZECK) vpisane v enotni seznam prodajanih knjig na celotnem območju Republike Slovenije. Najcelovitejše predstavitve bodo zajemale opise avtorjev, ilustratorjev, prevajalcev in založb, vsebin, zvrstnih in drugih predmetnih oznak, vizualne predstavitve naslovnic ter možnost vpogleda v kazala in dele vsebin. Obenem načrtujemo tudi pregled recenzij, intervjujev in drugih odzivov na objavljena dela ter sezname morebitnih nagrad. Vse publikacije bodo povezane z zunanjimi podatkovnimi bazami knjižnic, založb in knjigarn, tako da bodo uporabniki z enega mesta lahko našli vse potrebne podatke o želeni knjigi.«

Portal, ki je dobil naziv Bližji knjigi, tako kot nacionalna kampanja, ki je krajši čas sredi leta 2014 s televizijskimi in radijskimi oglasi, multimedijsko vsebino ter promocijskimi gradivi (nalepke, plakati) nagovarjala različne starostne ciljne skupine h kupovanju in branju knjig, zbira, tako je opisan v uvodniku, »relevantne in celovite informacije o knjigah ter jih v uporabniku prijazni obliki ponuja zainteresirani javnosti«; s tem želi »izboljšati javno dostopnost informacij o knjigah na trgu, širšem dogajanju na področju založništva in literarne ustvarjalnosti ter prispevati k razvoju in boljšemu delovanju knjižnega trga«; knjigo želi približati bralcem z »informacijsko, promocijsko in medijsko podporo«; bralca »povezuje z avtorjem, založbo in knjigarno« in mu tako »s skupnimi močmi in v sodelovanju deležnikov tega področja ponudi dovolj zanimive informacije, ki bodo v njem utrdile željo po branju oziroma nakupu knjige«.
Izhodišče JAK RS je bilo, še piše v predstavitvi, »da povežemo bazo metapodatkov o knjigah, ki smo jo na agenciji vzpostavili ob sprejetju Zakona o enotni ceni knjige, bazo COBISS ter register poslovnih subjektov. Tako smo vzpostavili skupno informacijsko platformo knjig na trgu, to pa smo v naslednji fazi razširili z informacijsko in promocijsko podporo, ki založnikom in drugim členom knjižne verige omogoča soustvarjanje vsebin na portalu, ljubiteljem knjig pa nudi bogatejšo in kvalitetnejšo uporabniško izkušnjo.«

To najbrž pomeni, da BK črpa neposredno iz baze Enotna cena knjige (ECK), ki jo založniki od 26. avgusta 2014 naprej polnimo ob prijavi izida tako, da iz Cobissa »pretočimo« podatke o knjigi, ki jih je NUK vnesla po naši zahtevi za cip (Kataložni zapis o publikaciji) pred oddajo knjige v tisk, nato pa še pripišemo datum prvega prodajnega dne in ceno. Založnik lahko, če želi, ob prijavi v ECK prek posebnega obrazca odda tudi digitalizirano naslovnico, opis knjige, kazalo in odlomek. Posredovanje naslovnice in opisa je obvezno samo za knjige, ki jih sofinancira JAK.

13. julij 2016

Raziskovanja, kako deluje BK, sem se lotila predvsem kot »deležnica« (založba) in uporabnica (branje, kupovanje knjig) in si pri tem pomagala z izkušnjami pri urejanju spletne strani založbe Modrijan. V nadaljevanju opisujem svojo uporabniško izkušnjo 13. julija 2016 (na portal sem se za kratek čas vrnila še 18. julija).

Doma

Spletni uredniki vemo, da je najpomembnejša stran spletne strani naslovnica, to je prva ali vstopna stran oziroma stran, na katero nas napoti iskalnik, kadar vpišemo naziv strani, in kamor nas med brskanjem po spletni strani vrne klik na logotip ali na besedo »domov«. Ker si to stran običajno ogleda največ obiskovalcev, si prizadevamo, da so na njej najaktualnejše objave, torej zadnje vpisane, ali pa objave, ki se nam zdijo najpomembnejše.

Ob vsakokratnem vstopu na prvo stran BK vidimo 12 naslovnic »knjižnih novosti«. Naslovnica knjige, skupaj z navedbo avtorja in naslova, naj bi bila torej za uporabnika dovolj zanimiva, da klikne nanjo in odpre »kartico« z več informacijami o knjigi, kajti predogled knjige z ničimer drugim ne napoveduje, kaj je pod naslovnico: ali je spodaj opis, je knjiga tiskana ali elektronska, trda ali mehka, kakšen je format, kakšna cena ... Pa niti tega ne, ali je res novost. In ali je sploh izšla ...
Knjige, ki so bile na prvi strani 13. julija, so bile res novosti, izšle so v času od 11. do 13. julija. To niso bile zadnje izdane, ampak le tiste med zadnjimi, za katere je založnik ob prijavi ECK priložil tudi sliko – torej je naslovnica ključni kriterij za objavo na prvi strani. Toda nekaj dni pozneje, 18. julija, smo lahko na prvi strani videli knjige ene same založbe, najnovejša je iz leta 2014, najstarejša iz leta 2006. In pomislite, založnik (?) je med obema mojima obiskoma portala BK prijavil v ECK stare knjige z začetkom prodaje od 11. 9. 2006 (takrat smo plačevali še v tolarjih), 14. 6. 2007 itn., in vse so se prikazale na prvi strani BK.

Knjižne novosti 13. julija 2016 (in še nekaj naslednjih dni). Na naslovnici so knjige štirih založnikov, ki so izšle od 11. do 13. julija (v tem času jih je izšlo okoli 30). Dva naslova sta prikazana po dvakrat (ker sta izšla v trdi in mehki vezavi). (kliknite >>>, če želite pogledati sliko)

Prvih nekaj mesecev so se na prvi strani prikazovale vse nazadnje izdane knjige, ne glede na to, ali je bila na voljo tudi naslovnica. Tako je med knjižnimi novostmi sredi aprila 2016 z naslovnico opremljena samo ena. >>>

Podoba prve strani, torej knjižnih novosti, kot je bila videti še nekaj naslednjih dni, se je 18. julija čudežno spremenila: na njej so bile prikazane knjige ene same založbe, ki so izšle v letih 2006–2014. Te knjige so bile celo prijavljene v ECK in JAK jih ni zavrnila. >>>

Izgubljeni »včeraj«

Pa predpostavimo, da me 13. julija nobena izmed 12 naslovnic na prvi strani BK ni toliko prevzela, da bi me o knjigi zanimalo izvedeti kaj več. Zato želim kaj privlačnejšega najti med naslednjimi 100 naslovnicami.
Spletne strani običajno omogočajo uporabniku, da »gre nazaj«, torej da se z nekim pomagalom pomika od najaktualnejših do manj aktualnih objav. Ko si želim na BK ogledati katerega izmed seznamov »knjižnih novosti« oziroma naslovnic prejšnjih dni, mi ne uspe, kajti pod seznamom ni nobenega kazalca, nobene puščice ali številk, ki bi me pripeljale do zamujenih »novosti«. Upanje mi vzbudi klik na Celotna produkcija v levem pokončnem meniju, dobim novih 12 enot (knjig in brošur) na strani in pod njimi možnost listanja po 826 straneh. S te pozicije lahko dostopam k vsem do 13. julija vpisanim enotam (9912). Razporejene so po abecednem redu naslovov, prvi se začenjajo na klicaj, narekovaj, oklepaj, zvezdico, sledijo naslovi na števnike in po približno desetih straneh na A. Mení na desni obeta različne načine razvrščanja, po datumu izida, naslovu in avtorju, niže je omogočena izbira po kategorijah. Ko izberem razvrščanje Po datumu izida, se naslovi razvrstijo naraščajoče namesto padajoče, zato skočim na zadnjo stran (826) in si novosti ogledam korakoma nazaj. Zdaj imam možnost videti vse in ne le tistih, ki so opremljene z naslovnico.
Na voljo pa je tudi bližnjica niže na desni: Datum prodaje (to je dan, ko je začela veljati ECK). Kliknem na Zadnji teden in na 8 straneh se po datumu izida naraščajoče razvrsti 93 knjig, kolikor naj bi jih v tem času izšlo. Zadnje torej najdem na zadnji, 8. strani, med knjigami na 6. strani pa je tudi Galimbertijeva O ljubezni, ki smo jo pri Modrijanu izdali 8. julija. V BK datumi izida sicer niso zabeleženi, tako da mora uporabnik, na primer knjigarnar, ki želi izvedeti, kdaj se izteče enotna cena knjige, obiskati ECK. Vzajemnih povezav med ECK in BK ni.

Zadnje vpisane knjige (ne nujno novosti), tudi tiste brez naslovnic, se prikažejo ob kliku na Celotna produkcija, če jih razvrstimo po datumu izida in se postavimo na zadnjo stran. Izbor lahko skrčimo, če izberemo Datum prodaje v desnem meniju. >>>

Kdor išče, ta ne najde – kdor ne išče, ta najde

Spet izberem Celotna produkcija in knjige razvrstim še Po avtorju. Mukoma se preklikam do 21. strani, kjer končno odkrijem knjigo z avtorjem na A, kajti vse pred njim imajo napis (Ni avtorja). Med njimi so, denimo, Golo leto, Vaje v slogu, Zločin in kazen, Starec in morje. Piljnjak, Queneau, Dostojevski, Hemingway, o tem ni dvoma, poleg so tudi naslovnice in na njih lepo vidna imena avtorjev. Vpišem Piljnjak v iskalnik. »Iskanje ni obrodilo sadov.« Poskusim še napredno iskanje, izberem obrazec Fizične osebe in vpišem Piljnjak. Sadov ni. Poskusim še z Dostojevskim in dobim nekaj zadetkov iz revij ter knjigo Neverbalni Dostojevski Zabukovec Urše. Vpišem Queneau in dobim Modre cvetke, ne pa tudi Vaj v slogu. Iskalnik očitno še ne deluje, si rečem, tudi na naši strani jo kdaj zagode.
V levem meniju izberem S podporo JAK, dobim 168 strani, knjige so razvrščene po abecedi. V desnem meniju se ob Podpora JAK v oklepajih izpiše številka 2012, a videti je, da ne v zadnjem tednu ne mesecu (Datum prodaje) ni izšla nobena knjiga, ki bi jo podprla JAK. Nenavadno, si mislim, podprla je vsaj Galimbertijevo knjigo O ljubezni, ki smo jo izdali pri Modrijanu. Kljub temu knjige razvrstim Po datumu izida, grem na zadnje strani, iščoč Galimbertijevo knjigo, vendar je ne najdem. Očitno pri knjigi ne piše »Knjiga je izšla z denarno pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije« (ta podatek je najbrž treba vnašati peš, saj ga ne zajame ne Cobiss ne ECK), si rečem, in da bi se o tem prepričala, jo skušam poiskati v iskalniku. Vpišem naslov, osnovno iskanje mi knjige ne ponudi. Poskusim še z avtorjem, vpišem Galimberti. Dobim knjigo O ljubezni in Galimbertija (»Nimamo še vsebine«), ob kliku nanj pa se poleg O ljubezni prikažejo še Miti našega časa. Iskalnik mi ne da miru, knjigo poskusim poiskati še »napredno«, izberem obrazec Knjige in vpišem naslov: »Iskanje ni obrodilo sadov.« Vpišem Galimberti v obrazec Fizične osebe, dobim »vizitko« avtorja in ob kliku nanjo obe vpisani knjigi. Medtem pozabim, zakaj sem knjigo sploh iskala.
V naprednem iskalniku se skušam z vpisom naslova v obrazec Knjige prebiti še do kakšne druge Modrijanove knjige. Soba 2 »ne obrodi sadov«, prav tako ne Pikov fant, več sreče pa je z Gladom: dobim dva identična zadetka (knjiga je izšla samo v eni, trdi vezavi in je bila samo enkrat prijavljena v ECK). Glad mi ponudi tudi osnovni iskalnik, ne pa tudi Sobe 2 in Pikovega fanta.
V osnovni iskalnik vpišem Tu začne se zlo. To je nov roman Javierja Maríasa, ta me zelo zanima, v naši Svili smo pravkar izdali njegovo zgodbo Slab značaj. Najdem ga, kliknem: zbirka Moderni klasiki, MK Založba d.d. Čudo prečudno, mar ni to zbirka Cankarjeve založbe? Kliknem Izposodi si (povezava na Cobiss): še v tisku, piše, da jo bo izdala Cankarjeva založba. Grem pogledat v ECK: začetek prodaje je 15. 6. 2016. Super, že en mesec je na prodaj, grem jo kupit na emka.si! A knjige ni, v ECK je bila prijavljena »po pomoti«. Kakšna škoda!
Vrnem se h knjigam S podporo JAK in si jih razvrstim Po datumu izida. Sprijaznjena, da kategorija ni zajela vseh knjig, ki jih je podprla JAK, vsaj ne iz zadnjega meseca, si jih ogledam nekaj na zadnji strani. Najdem Čast Elif Shafak (Sanje), letnica izida je 2016, piše, da ima podporo JAK, torej bi morala biti opremljena tudi z naslovnico in opisom. Kliknem Izposodi si in izvem, da je knjiga še v tisku. Raziskujem naprej, obiščem spletne Sanje, o knjigi niti sledu ne med novostmi in ne v pripravi. Brž poiščem rezultate programskega razpisa, da bi knjigo morebiti našla v programu založbe Sanje. Knjige ni. Aha, torej bo v ECK, najbrž si tudi Sanje »krajšajo« enotno ceno. Ni je. Kako je roman Čast zašel v BK, če ga založba Sanje ni (še) niti izdala niti prijavila v ECK? In kako se je znašel med knjigami S podporo JAK, če pa ta zanj sploh ni predvidena?

Na prvih 20 straneh Celotne produkcije, če jo razvrstimo po avtorju, »ni avtorja«; tudi ne pri Golem letu in Vajah v slogu. >>>

V BK najdemo tudi knjige, ki (še) ne obstajajo. Ob romanu Čast, ki si ga 13. julija zanesljivo ni bilo mogoče ne izposoditi ne kupiti, so se pri JAK še potrudili vpisati, da je izšel z njihovo podporo, čeprav ga Sanje zanjo sploh niso prijavile. >>>

Celovite informacije o knjigah

Spet grem k novostim: Celotna produkcija > Zadnji teden. O ljubezni je tukaj, vendar je ne odprem, izberem rajši knjigo z naslovnico v bližini: Abbott Jacob, Aleksander Veliki. Izšla je 11. julija, to izvem na ECK. V »kartici« so še ime prevajalke, letnica izida, Cobissov ID, ISBN, piše, da je knjiga v slovenščini, da je tiskana in da jo je izdala založba STELLA, ROBERT POKORNY S.P. Kategoriji sta Zgodovina in Biografija, niže so oznake »Alexander Magnus, makedonski kralj, 356-323 pr.n.št., Biografije«. Na prodaj je za 39,90 €. Izposoditi si je ne morem, ker je (še) nima nobena knjižnica, ali si zasluži mojih 39,90 €, ne morem ugotoviti, saj ne poznam ne obsega ne formata, k nakupu pa me ne nazadnje ne spodbudi niti opis, saj ga ni. Ker sem klasična filologinja, me zanima, ali so »dovolj zanimive informacije«, ki bi v meni »utrdile željo po branju oziroma nakupu knjige«, vsaj pri kateri izmed sorodnih knjig, ki mi jih BK ponudi spodaj. Prva je: Bukovec Vesna, Pobarvanka (ob ogledu sorodnih knjig se med klikanjem po BK sicer nekaj časa neznansko zabavam).
Pri številnih novejših prevodnih delih ni podatka o prevajalcu: BK ne ve, kdo je prevedel Pojdi, postavi stražarja Harper Lee, Sonjico Ljudmile Ulicke, Vse življenje Roberta Seethalerja, Hamsunov Glad ... Pri nekaterih so podatki o prevajalcu napačni (čeprav so v Cobissu in ECK pravilni): zbirko zgodb Drag šov je prevedel Andrej Pleterski, izdala pa Cankarjeva založba, v BK pa je knjiga pripisana Učakarju Alešu in Mladinski knjigi.

O tem, kdo je prevedel Pojdi, postavi stražarja, ni podatka. Treba bo pogledati v Cobiss. Ali pa na bukla.si. >>>

Priročnik za detektive

Listam po novostih, kliknem na slepo še nekaj sivih lis, toda pod njimi nič razen podatkov iz Cobissa. Nato se mi vendar posreči: Njatin Lela B., Velikanovo srce. Knjiga je opisana, avtorica tudi, dobim celo podatka o formatu in številu strani, ne pa o ceni. Kako le, knjiga je izšla leta 1996, takrat o evrih ni bilo niti slutnje. Čisto zraven je Nestrpnost, sicer z naslovnico, a brez avtorja. Iz opisa razberem, da je tudi ta roman napisala Njatin Lela B., iz leta 1988 je. Kako sta zašli med novosti, prvi hip ne morem dognati, v ECK nista bili prijavljeni. 18. julija grem ponovno brskat med novosti, Datum prodaje > Zadnji mesec (344), in odkrijem še kup starih knjig.
Detektivska žilica me pripelje do tegale sklepa. Knjige, ki so izšle 26. avgusta in pozneje, so se v BK »uvozile« iz ECK, zato nimajo ne formata ne števila strani, saj ju v Cobiss vpišejo šele po tistem, ko knjiga prispe v NUK, to pa je pozneje, kot je knjiga prijavljena v ECK. Imajo pa ceno – vpišemo jo založniki ob prijavi v ECK. Če bi torej pri JAK želeli ponuditi uporabniku »relevantne in celovite informacije« vsaj o knjigah, ki so izšle po uveljavitvi ZECK (več kot 7500), bi jih morali v BK vnesti peš, vključno z opisi (če jih založnik ni posredoval). Baze in metapodatki gor ali dol, treba bo pljuniti v roke.
Knjige, ki so izšle pred tem datumom in zato v ECK niso bile prijavljene, v BK uvažajo naknadno iz Cobissa (zato imajo tudi podatke o formatu, vezavi in številu strani, tu in tam pa tudi ceno, čeprav ni nemogoče, da jih sploh ni več na trgu) ali jih celo ročno vnašajo, vsak dan kakšno. 18. julija so bili še posebej marljivi (skupaj z novostmi 58 knjig). In te se skupaj z novostmi razvrščajo v Datum prodaje > Danes (Zadnji teden/mesec). Razvrščanje starejših knjig (pred 26. 8. 2014), ki so bile vnesene pred javno objavo portala, še ni bilo moteče. Kaj pa zdaj?
Jak, tako pač deluje internet in tega pri JAK, kot kaže, niso predvideli.

Nestrpnost. Kdo je avtor, je mogoče razbrati iz opisa. Kljub temu da je knjiga izšla leta 1988, se je uvrstila med novosti. >>>

V BK je bilo 18. julija 9972 knjig, tega dne jih je bilo vnesenih 58. Če odštejem zadnjih 14 (starih) knjig, jih je po ZECK izšlo 7581. V Bukli jih je bilo tega dne 19.484. Kdaj bo BK dohitel Buklo? >>>

Izginuli učbeniki, slikanice za odrasle, nagrade in Golo leto

Z Datumom prodaje si torej ne morem kaj prida pomagati, zato se pomaknem navzgor v desnem meniju, kjer so različne možnosti izbire, od Kategorij in Tipov Gradiva do Nagrajenih. Odprem Celotno produkcijo in izberem Tip Gradiva. Pri Učbeniki piše v oklepaju 471. Kliknem pa dobim samo dve strani, 23 enot, na desni preberem: Učbeniki za osnovne šole (0), Učbeniki za srednje šole (2), Učbeniki za višje in visoke šole (2). Kam so izginili, kje je Modrijanov novi učbenik Novi vek? Vpišem naslov v iskalnik, dobim sad in odprem. Kliknem na povezavo Učbeniki za osnovne šole v vrstici Kategorije. Čudež: zdaj na desni piše: Učbeniki za osnovne šole (198).
Pozabim na učbenike, ne nazadnje nimajo tu kaj iskati, in se vrnem na Celotno produkcijo. Na desni izberem Slikanice, čeprav piše zraven 0. Pogumno kliknem in zvrstijo se slikanice na kar 83 straneh, to je skoraj 1000. Moj pogled pritegne prva navedena kategorija Leposlovje za odrasle s številko 34. To naj bi, sklepam, pomenilo, da je 34 slikanic primernih tudi za odrasle, in čisto zares se jih pokaže 34. Upam, da bom med njimi našla, recimo, Rozovo Urško s Čohovimi ilustracijami ali pa Zdravljico s Stepančičevimi. BK mi ponudi Hvaležnega medveda Godec Schmidt Jelke, štirikrat Čudežni vrt, petkrat Drevo pravljic ... Najdem tudi Zdravljico, Urške pa ne, zato jo grem iskat z iskalnikom. Osnovno iskanje z naslovom Urške ne najde in tudi Zdravljice ne, vsaj ne tiste, ki jo iščem. Več sreče je z naprednim, in ker pri obeh piše, da sta prejeli nagrado Kristine Brenkove, grem raziskovat še Nagrajene.
V bazi je, tako pravita števca, 200 knjig z »literarnimi nagradami« in 231 knjig z »otroškimi in mladinskimi literarnimi nagradami«, pobrskati pa je mogoče še med knjigami s prevajalskimi (91), z literaturo povezanimi (57) in kulturnimi nagradami (0). Po vsem tem se mi ne ljubi brskati, k sreči opazim, da je v levem meniju Seznam nagrad. Oddahnem si, poiščem Sovretovo, po naključju zadenem pravo stran, šesto. Odprem in si ogledam knjige. Pod naslovnicami (ali sivimi lisami) so nad naslovi knjig zapisana imena prevajalcev. Zdaj se mi posveti: za Piljnjakovo Golo leto je Drago Bajt dobil sovretko! Kliknem na njegovo ime, prikaže se prevajalec, vendar med njegovimi prevodi ni Golega leta. Pozabim na Sovretovo, pomislim, da so nad naslovi »najlepših slovenskih knjig« najbrž zapisani oblikovalci, in grem nazaj k Seznamu nagrad.
Odprem Kresnik (stran 3), pogled se ustavi na romanih Samo pridi domov Skubica Andreja E. in To noč sem jo videl Jančarja Draga, obeh naših kresnikih. Pri Skubičevem razočarano ugotovim, da so pri JAK zamolčali založbo pa tudi sebe, saj manjka podatek o podpori JAK; letnica izdaje je napačna, 2015 namesto 2014. Kliknem še na avtorja, in glej glej, tu sta kar dva Samo pridi domov, pri drugem je prava letnica, založbe ni, so pa zato podatek o podpori in kar dve recenziji. Preklikam se nazaj do kresnika, pogledam še Jančarjev roman, tu je povezava na dobreknjige.si in »recenzijo« Ček Ondine, sta tudi založba in JAK. Še pogled navzdol: BK me vabi k ogledu Jančarjevi sorodnih knjig. Prva je Poročna združitev Willewaldt Urške. Kliknem ...

Zaradi nagrad se je v BK nateklo morje starih knjig, nekaterih si ni mogoče niti izposoditi, kaj šele kupiti. Pri starejših knjigah s Sovretovo nagrado je treba o avtorjih ugibati ali pa jih razbrati z naslovnic. >>>

Periš vs. Novak in madžari

Willewaldt Urški bi bilo najbrž ljubše, če bi jo BK predstavil kot Urško Willewaldt, in najbrž bi debelo pogledala, če bi jo kdo vprašal, ali je Probst Jennifer njen psevdonim. To je eden številnih primerov, ko vlogo avtorja v predogledu knjige v BK prevzame prevajalec, ilustrator ali kateri drug izmed sodelavcev. Tako naj bi Britovšek Teja napisala Cainov obračun, Seliškar Kenda Mateja Žival, nadžival, Novak Maja pa Mučenice. Toda ne vedno, videti je, da imena prevajalcev vskočijo po potrebi, najbrž odvisno od tega, s katero »metodo« se uporabnik prikoplje do knjig, in morda zato, da bi ga dodatno zmedla in čim prej nagnala na kak drug portal. Kot sorodno knjigo pri ogledu romana Če ubiješ oponašalca mi je BK ponudil Mučenice Novak Maje; ko sem Mučenice vpisala še v iskalnik, sem dobila Majine, ko sem v napredni iskalnik (Fizične osebe) vpisala Periš, pa Periševe.
Na sploh se »fizičnih oseb« v BK drži precejšnja smola. Vsi po vrsti smo zapisani »po madžarsko«, najprej priimek in nato ime. Tudi te »posebnosti« zagotovo ni zagrešil Cobiss, saj so v njem imena pravilno zapisana: v polnem zapisu najprej kot Ferrante, Elena in v vrstici z naslovom kot Elena Ferrante.
»Madžarski« zapis je moteč in tuj, morda sprejemljiv v telefonskem imeniku, nikakor pa v BK, ki naj bi bil osrednji slovenski knjižni portal. Takega zapisa ne najdemo na nobeni založniški spletni strani in v nobeni spletni knjigarni. Pač, tako je v portalu ECK.

Ulickaja Ljudmila Evgen'evna

Pri Modrijanu smo pred kratkim izdali njeno novelo Sonjica. Ker je izid knjige podprla JAK, smo ob prijavi v ECK dodali tudi naslovnico in kratek opis in knjiga se je zato za kak dan ali dva prikazala na prvi strani BK. Toda na naslovnici piše, da je avtorica Ljudmila Ulicka, v BK pa smo prebrali: Ulickaja Ljudmila Evgen'evna. Pa tudi Dostoevskij Fedor Mihajlovič, Thomas de Celano, Aristophanes, Apuleius Lucius ...
Ulicka je ruska pisateljica, ruska pisava pa je cirilična, se pravi nelatinična, tako kot grška, japonska, kitajska, arabska, hebrejska ... Lastna imena iz teh jezikov Slovenci pišemo tako, kot jih izgovarjamo, torej jih domačimo tako kot starogrška pa tudi latinska. Ruska ženska imena na -aja okrajšamo, kajti -aja je po izvoru pridevniška končnica, prav tako kot -ij v Dostoevskij.
Nelatinična imena so tako (a v pravilnem zaporedju) zapisana v Cobissu, NUK kot vse knjižnice tega sveta pri transkripciji uporablja mednarodne standarde in tako se ta imena zapišejo v cip, ki ga natisnemo v knjigi. Uporabnik, ki v BK išče knjigo po ruskem, grškem, hebrejskem ... avtorju, kakor je zapisan na naslovnici, se mora najprej poučiti, kakšna je mednarodna transkripcija. Če v iskalnik vpiše Ulicka, naše Sonjice ne bo našel; iskanje ne bo »obrodilo sadov«, če bo vpisal Aristotel, Apulej, Piljnjak ... Preverim torej, kako se »prav« zapiše Piljnjak, in v iskalnik vpišem Pil'njak. Heureka! Nekaj zadetkov iz revij, avtorjeva vizitka in pod njo – Celo življenje (kot eno sorodnih knjig mi BK priporoča Strasti v hotelu Žakelj Špele).

Sonjico je napisala Ulickaja Ljudmila Evgen'evna, prevedel pa »kdovekdo«. Če Ulicka vpišemo v iskalnik, ne bo sadov. >>>

Relevantno

Avtorja Golega leta (in Celega življenja) grem iskat še med »fizične osebe« v ležečem meniju zgoraj, kjer so poleg avtorjev navedeni še prevajalci, ilustratorji, fotografi, uredniki in oblikovalci. Avtorjev je cela gora, 518 strani, torej več kot 6000, domačih in tujih, od tistega, ki se imenuje 1959- in je napisal Gozdarsko politiko Slovenije, do Žvanut Maje, ene izmed 16 sodelujočih pri nekem zborniku. P ima 41 strani, poskušam na slepo uganiti stran, najprej klikam kot nora, da bi se nekako prebila do sredine, kjer bi mogoče bil kdo na Pi..., potem pa opazim puščico, ki mi odpre vseh 41 številk, najprej izberem 20, začne se s Pirandellom Luigijem, grem malo nazaj in najdem Pil'njaka Borisa na 18. strani.
Snovalcem BK je bilo očitno zelo veliko do tega, da bi vanj pripeljali čim več podatkov, naj so še tako obskurni in nepomembni. Precej natančno so si morali ogledati, kaj vse založniki zapišemo v kolofone, niso pa preverili, kaj od vsega tega vstopi v cip oziroma v Cobiss. NUK zajema podatke iz kolofona po svoji strokovni presoji, uredniki si s tem ne belimo glav. Avtorsko značnico ali omembo v cipu običajno dobijo le uredniki zbornikov, antologij in drugih kolektivnih del, nekateri pa včasih še zabeležko v Cobissu. V NUK so tako ocenili, da mora biti v polnem zapisu knjige Milan Kučan, prvi predsednik zabeleženo tudi moje ime (a samo pri prvem natisu). Knjigo sem res uredila, skupaj s kolegico Špelco Mrvar, tako kot na desetine drugih knjig, toda med 789 uredniki z »vizitko« (Nimamo še vsebine.) v BK sem pristala zgolj po zaslugi Repetove knjige.
Izmed oblikovalcev sta svojo vizitko prejela le dva. Radovedno kliknem na prvega, Lorberja Bena, in izvem, da je bil grafični oblikovalec pri knjigi Tehnika 3. Navodila za delo pri neobveznem izbirnem predmetu Tehnika v 6. razredu. Ob kliku na Izposodi si izvem, da knjige nima še nobena knjižnica, čeprav naj bi, tako pravi ECK, izšla že 1. junija. V Cobissu še mimogrede opazim, da je »oblikovanje« Bena Lorberja pravzaprav 3D modeliranje. O znanih in nagrajenih oblikovalcih, kot so Darja Spanring Marčina, Mojca Dariš, Sanja Janša, Miljenko Licul, Ranko Novak, Matjaž Vipotnik, Radovan Jenko, Boštjan Botas Kenda, Tomato Košir in še mnogi drugi, med Oblikovalci ni sledu. Medtem se spomnim, da sem med Nagrajenimi (desni meni) opazila tudi »najlepše slovenske knjige«. To je nagrada za oblikovalce. Poiščem na slepo, kliknem Plava (avtor Klemen Košir), vendar nikjer ne piše, kdo jo je oblikoval. Plavo poiščem še v Seznamu nagrad v levem meniju, med Nagradami Slovenskega knjižnega sejma med Z literaturo povezanimi nagradami. Nagrajene knjige so tu opremljene z imeni založb oziroma izdajateljev, pri Plavi – stoji na prvem mestu – tokrat piše klemen košir, s.p., kdo jo je oblikoval oziroma kdo je dobil nagrado, ne izvem. Ampak nad knjigo Toplo priporočam (2015) piše Končarevič Darja. Je to oblikovalka? Kliknem: avtorica je, založba je BAZILIKA DRUŽINA d.o.o. Kdo je knjigo oblikoval, ne piše. Spotoma med nagrajenimi leta 2014 pogrešim Koširjevo knjigo Kruh moj vsakdanji. Sicer je pa vseeno, si mislim, najbrž tako ali tako ne bi pisalo, kateri oblikovalec ji je prislužil lento.
Vrnem se k zgornjemu meniju, fotografe zapustim tisti hip, ko se poučim, da je Aknay Csaba, drugi pod A, eden iz množice avtorjev fotografij v knjigi Kao što je nekad bilo - umjetnost izgradnje nacije. Da je moški, preverim drugje, in ker je Madžar, hudomušno pomislim, da bi bil z zapisom svojega imena v BK celo zadovoljen.
Kje pa so avtorji spremnih besed? Njihovo avtorstvo je obvezna sestavina cipa. Spet poiščem Hamsunov Glad, Janez Pipan je napisal imenitno spremno študijo, mogoče je zapisan, če že prevajalka ni. Pipana tukaj ni. Grem v napredno iskanje, Fizične osebe, iščem Pipana. Možnosti iskanja avtorja spremne besede ni, zato ga vpišem v okence Avtor. Ni sadov, nekaj zadetkov najde BK iz revij. Mogoče pa je med Avtorji v zgornjem meniju? Kliknem P, moral bi biti blizu Pil'njaka. S puščico izberem stran 19, Pipana Janeza ni.
Kliknem še na Založbe in dobim 87 strani, to je več kot 1000 založb. Izberem M, preračunam, da bom Modrijana našla na šesti; res je, imam srečo. MODRIJAN založba d.o.o., kliknem: Server Error in '/' Application. Spotoma na isti strani opazim, da je MK Založba d.d. vpisana trikrat, enkrat z logotipom, najbrž zato, si mislim, ker je največja. Želim se prepričati: Server Error in '/' Application. Trikrat.

Avtorjev je cela gora, prvi je 1959-, napisal pa je Gozdarsko politiko Slovenije. >>>

Pri knjigah, ki so dobile nagrado za najlepšo slovensko knjigo, so navedeni založniki. O tem, kateri oblikovalci so jim prislužili lento, pa ne izvemo ničesar. >>>

Še zadnjič na levo

Še enkrat grem k meniju na levi strani. Zanimajo me Odzivi, odprem Recenzije, 25 strani, 20 enot na stran. Najprej poskušam dognati, po kakšnem ključu so razvrščene. Nanizane niso ne po naslovih knjig, ne po njihovih avtorjih, ne po recenzentih, ne po aktualnosti ... Možnosti razvrščanja ni.
Večinoma gre za povezave na druga spletišča, zlasti na bukla.si in dobreknjige.si. A tam imajo besedila točno določen namen – Bukla (predvsem) kupcem predstavlja novo izšle knjige, pod streho druge knjižničarji priporočajo bralcem dobre knjige – nikakor pa to niso recenzije. Pravih recenzij je zelo malo, izvirna so le besedila članov Društva slovenskih literarnih kritikov (DSLK) in jih je mogoče prebrati neposredno na BK. Še dobro, da so posebej kategorizirana – na desni je treba izbrati DSLK.
Grem klikat kar na slepo ... O romanu Pogovoriti se morava o Kevinu, tako BK, piše Štefančič Marcel v Mladini (tudi avtorji tukaj objavljenih ali povezanih besedil so »madžari«); kliknem in najdem oceno filma. Oceno Bratove vojne moram prebrati kar na zalozbamis.com, tam pa najdem zapis Valentine Plahuta Simčič, prekopiran iz Dela. A je vsaj njen priimek prav zapisan, ob neposrednih povezavah na njene recenzije v BK je Plahuita. Odkrijem celo povezavo na STA, tam pišejo o knjigi Junaki z ladje Argo, kliknem in vidim začetek rubrike Na hitro prelistano (STA je plačljiv, rubrika je sicer dostopna na misli.sta.si).
Naveličano odprem Najbolj izposojane. Ne razberem, kaj je vir podatkov, niti ali veljajo seznami za vse knjižnice ali samo splošne. Seveda je Cobiss, gre pa očitno za vse knjižnice. Zadnji mesec je april, vendar izberem februar (marca ni), ker se mi zdi april (400 enot) nekam sumljiv. Knjige niso oštevilčene, podatkov, koliko jih je (bilo) izposojenih, ni. Pogledam v Cobiss, seznama se ujemata vsaj do 15. knjige, naprej ne gledam, kliknem na slepo, nič, ni rokice: seznam Najbolj izposojane je torej samo seznam, slika, kopirajprilepi, še ena nepotrebnost na BK. Odprem Najbolj prodajane. Knjiga Stepančiča Damijana Junaki z ladje Argo je bila menda prodajni hit novembra 2015. Skomig in pobeg stran. Beži, knjiga!

*

Samo še hipec! Grem malo gor in odprem O portalu > Komu je namenjen. Izvem: Bližjiknjigi.si ste: literarni (po)ustvarjalci (ne pa tudi avtorji strokovne literature in učbenikov) in založniki, knjigarnarji in knjižničarji, ljubitelji branja, mediji, raziskovalci, študenti in dijaki ter tuja strokovna javnost. Šele zdaj razumem! BK smo mi, in tak je zaradi nas.

In še:

PORTAL JE TRENUTNO V TESTNI FAZI DELOVANJA.
ZA VSE MOREBITNE NAPAKE IN NEVŠEČNOSTI, KI JIH SPROTI ODPRAVLJAMO, SE VAM OPRAVIČUJEMO!

Opravičilo sprejeto, čez dobro leto ali rajši dve se pa spet oglasim.

Op.: Opisana uporabniška izkušnja je z dne 13. julija. Vse ponazoritve razen ene so bile posnete isti ali naslednji dan. Prvo stran sem posnela še 18. julija, ko so se na njej prikazale izključno »stare« knjige.

Bronislava Aubelj, 21. julij 2016

 
© Modrijan založba, d. o. o.
Če želite komentirati, se prijavite na Facebook.