Poletje (Summertime, 2009) je nadaljevanje Deških let in Mladosti, prvega in drugega dela Coetzeejevih literariziranih spominov, odvija pa se v Južni Afriki, s težiščem na sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi podoba zrele dobe je trpka; naslikana je podobno resnicoljubno in literarno prepričljivo, kot sta bili otroštvo in mladost, po drugi strani pa so opazni znatni vsebinski in formalni premiki. Ob zares kratkih »lastnih« beležnicah na začetku in koncu se pisatelj večinoma prikazuje skozi izmišljene – mojstrsko izmišljene – intervjuje, ki jih opravlja literarni zgodovinar po njegovi smrti, in sicer pretežno z ženskami, ki so ga kdaj pobliže spoznale.

Mali John odrašča in se vse bolj zaveda, da je drugačen od drugih, kaj drugačen – on je nenormalen. In sramotno nenormalna je tudi njegova družina: oče ga ne pretepa, mati vozi kolo, vsak dan nosijo čevlje in nihče ne hodi v cerkev. Življenje naplavlja vse več spoznanj, nerešenih vprašanj in dilem in celo tisto vsakdanje se kaže v novi luči.
Bralec svet motri skozi oči fanta, ki išče svoje mesto v družini in družbi in se sooča s problemi identitete.

Ko dokonča študij in privarčuje za pot, se Južnoafričan John končno odpravi v svet – in svet je vse: svoboda, umetniška kariera, strast. Pristane v obljubljenem Londonu, poišče si službo in življenje se začne. A vse drugače, kot si je predstavljal. Svoboda kmalu dobi priokus prazne rutine računalniškega programerja, umetniški navdih je le še pobožna želja, priložnostni skoki v posteljo pa ne premorejo niti topline, kaj šele strasti.

Roman Deška leta govori o Johnovem otroštvu v Južnoafriški republiki – povezava med Johnom Maxwellom Coetzeejem ter likom iz romana je namreč očitna. V njem s skopim, stvarnim slogom, ki z izjemnim posluhom za detajl v nekakšnem čarobnem obratu učinkuje obenem lirično in ganljivo, razkriva zapletena družinska razmerja in odnose, skozi katere pronica tudi širša afriška stvarnost. In s tem zadene srčiko vsakega otroštva na vseh koncih sveta.
Bralci, presenečeni nad Coetzeejevim obratom v literarnem žanru, so za nameček ugotovili, da je knjiga samo prvi del avtobiografske trilogije. Leta 2002 ji je sledila Mladost, ki nadaljuje tam, kjer se končajo Deška leta.