Avtor

Božidar Jezernik

slovenski znanstvenik, 1951

Božidar Jezernik je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral in doktoriral (1987) pa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1988–1992 in 1998–2003 je bil predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 2003–2007 pa dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Njegova področja raziskovanja so zgodovina in kultura Balkanskega polotoka in slovenskih dežel; percepcija in konstrukcija »Drugega«; antropologija spola in spolnosti; zgodovina in politika (kulturne) dediščine; globalizacija, civilizacija in terorizem, življenje v ekstremnih razmerah (italijanskih, nemških in jugoslovanskih koncentracijskih taborišč) ter kulturna dediščina in kolektivni spomin. Prejel je Kajuhovo nagrado (1983), Murkovo priznanje (1999) in Zlato plaketo Univerze v Ljubljani (2007).
Samostojno je izdal več kot 20 knjig, nekatere so prevedene v angleški, poljski, turški, srbski, italijanski, albanski in bosanski jezik. Za knjigo Kava je leta 2014 prejel mednarodno nagrado za kulinarično literaturo Gourmand. (Foto: Maja Avsenik)

_______

Intervjuji:

Bernard Nežmah: Prof. dr. Božidar Jezernik: »Lahko pa si v kavarni naročil ruski čaj in so te kot stalinista poslali v taborišče«, Mladina, 26. 7. 2013

Ranka Ivelja: Intervju: Božidar Jezernik, Dnevnik, 6. 7. 2013

Goran Dekleva: Goli otok – Titov gulag, Sobotno branje, Radio Slovenija, 15. 6. 2013

Suzana Golubov: Intervju: Božidar Jezernik, Lisa, 4. 12. 2012

Knjige

na vrh strani

Goli otok – Titov gulag »

Božidar Jezernik »

Angleški dopisnik Bernard Newman je svojo knjigo Titova Jugoslavija (1952) začel s šalo o nekom, ki naj bi se mu v tistih časih smejali vsi Jugoslovani. Kmalu po koncu vojne je namreč zavpil: »Dol s Stalinom!« in bil zaprt leta dolgo. Ko je prestal kazen, je bil odločen, da ne bo ponovil iste napake. Pa je zavpil: »Naj živi Stalin!« in bil takoj zaprt za naslednja štiri leta.
Mi, ki smo bili rojeni v letih po drugi svetovni vojni, smo se naučili še nadaljevanja šale. Nesrečnik si je ob zaporniški košti ves čas želel, da bi se vsaj enkrat lahko posladkal. In ko je prišel drugič iz zapora, ga je ena njegovih prvih poti vodila v slaščičarno, kjer si je naročil baklavo. A ko ga je natakar vprašal, ali želi grško ali turško, se je prestrašen premislil in ni naročil nič. Za vsak primer, da ne bi bilo spet kaj narobe.

več »

Kava »

Čarobni napoj

Božidar Jezernik »

V knjigi je v devetnajstih poglavjih opisan zmagoviti pohod kave na vse celine sveta, od Jemna, Etiopije, Osmanskega cesarstva, Balkana, zahodne Evrope, Brazilije do sodobne proizvodnje in porabe, kjer sta pomembna igralca Vietnam in ameriški Starbucks.
Avtor je v desetletjih ukvarjanja s to tematiko zbral okoli 500 razglednic; izbor iz njegove in zbirk drugih zbiralcev je zdaj prvič objavljen. Več kot 250 fotografij, risb in reklamnih sporočil ilustrira proizvodnjo, razširjenost, nasprotovanje in odobravanje napitka, »črnega kot hudič in vročega kot pekel«. Razlike v pogledih na učinke tega čarobnega napoja so sprožile v muslimanskih deželah, kasneje pa tudi v Evropi, vroče polemike o njegovi koristnosti oziroma škodljivosti. Knjiga prinaša tudi zgodbe o številnih zanimivih osebnostih, ki so bili njeni odvisniki.

več »

Mesto brez spomina »

Javni spomeniki v Ljubljani

Božidar Jezernik »

Kateri je najstarejši še stoječi javni spomenik v Ljubljani? Kakšne namene je imel Primož Trubar: ustvariti slovenski narod ali ponemčiti slovensko ljudstvo? Je bil Jurij Vega španski plemič? Je Ljubljana slovensko narodno središče zaradi geografije ali zaradi politike? Kako je mogoče, da slovensko mesto ne prenese pogleda na največjo umetnino, nastalo izpod rok slovenskega umetnika?
Na ta in še mnoga druga vprašanja opozarja pa tudi odgovarja knjiga Mesto brez spomina. Poglavje za poglavjem prehajamo obdobja slovenske zgodovine in jih opazujemo skozi lečo kulture, politike, gospodarstva, ljudske in »aristokratske« miselnosti. Obenem spoznavamo, kako zelo pomembno je v narodovem spominu tisto, kar aktualni nazori postavljajo v ospredje, pa tudi ono, kar ob tem neizogibno tone v pozabo.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.