Zgodba se prične, ko devetnajstletni Marcus Messner pred preveč zaskrbljenim očetom zbeži na oddaljen kolidž. Znajde se v okolju bratovščin, uspešnih športnikov s puloverji na v-izrez, obvezno službo božjo, toda zanimajo ga le odlične ocene in trd študij. Ko se nekega dne odpravi na zmenek z Olivio Hutton, se v njegovo življenje prikrade vse preveč naključij, ki zamajejo njegov ustaljeni vsakdan ... »Je tisti trenutek nemara zaznamoval začetek mojega, vse življenje trajajočega kopičenja napak?«

Coleman Silk, Afroameričan zelo svetle polti, se od mladega uspešno izdaja za belca, še več, za belega Žida. Njegova odločitev temelji na izbiri: med rasno zvestobo in osebno svobodo mu je slednja ljubša. Ironija je, da ga prav nesrečno uporabljen izraz, s katerim naj bi domnevno nekorektno žalil svoje temnopolte študente, kasneje spravi ob univerzitetno kariero. Na stara leta se Coleman speča z mlado snažilko in si tako spet prisluži obsodbo svojih sovražnikov na kolidžu.

Rothov roman Slehernik (Everyman, 2006) prinaša iskreno, intimno, a vendarle zelo univerzalno zgodbo o kesu, izgubi in stoicizmu, o strahu, paniki, osamljenosti in grozi. Usodo Rothovega brezimnega slehernika spremljamo od prvega soočenja z bližino smrti – na idilični plaži svojega otroštva – prek družinskih spletk in poklicnih dosežkov v obdobju aktivne zrelosti, do obdobja starosti, ko račune za svoje živahno življenje polaga z opazovanjem pešanja moči vseh okoli sebe, še posebno pa s pešanjem lastnega telesa, ki ga noče več ubogati.

S širokopoteznim zarisom Ameriške pastorale je Philip Roth ustvaril eno svojih doslej najbolj kompleksnih literarnih struktur ter z njo ob koncu prejšnjega stoletja povzel temeljne izkušnje ameriškega razcveta od druge svetovne vojne naprej in njegove srhljive lome. Pisatelj zavrta v vzroke, zaradi katerih se je ameriška pravljica s svojo stabilno družbeno ureditvijo, ki naj bi ji pariralo harmonično družinsko življenje, po nekaj kratkih desetletjih zasukala v nekaj povsem nasprotnega.
Philip Roth v roman vključi večdimenzionalni prikaz svojega rojstnega mesta Newarka, razmer, v kakršnih so njegovi prebivalci živeli v prvi polovici dvajsetega stoletja, in njegov propad po rasnih nemirih, ki so eskalirali po uboju Martina Luthra Kinga.

Philip Roth v Ponižanju (The Humbling, 2009) prikaže usodo šestdesetletnika Simona Axlerja, enega najboljših gledaliških igralcev svoje generacije, ki mu po stotinah sijajno uprizorjenih vlog usahne igralska moč. Odtujen sebi in svojim bližnjim doživi živčni zlom, zatem pa ga z roba samouničenja, kot se zdi, na varno potegne erotična zveza z (dotlej lezbično) hčerko njegovih prijateljev iz mladih dni.
Roman se uvršča v kontekst ključnih besedil sodobnosti, saj Roth v njem s slogovno natančnostjo pred bralcem zavrti zgodbo o ljubezni in strasti, uspehu in prestižu, podčrtano z ironičnimi spoznanji o njihovi minljivosti.

Zadušljivega poletja 1944, nedolgo pred iztekom vojne, v judovskem predelu mesta Newark izbruhne epidemija otroške paralize. Bolezen od petdesetih let prejšnjega stoletja obvladujemo s cepivom, takrat pa je bilo njeno razdejanje podobno učinkom kuge. Roth v družinsko okolje tesno povezane mestne skupnosti in zatem v gorski poletni otroški tabor v gorovju Poconos postavi svojega protagonista, triindvajsetletnega Buckyja Cantorja, po poklicu športnika, po značaju pa požrtvovalnega poštenjaka.