Knjiga

Jedci rži

Aleksandra Kocmut»

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 120 × 190

strani: 96

vezava: mehka

izid: 2012

ISBN: 978-961-241-608-9

redna cena: 9,90 €

modra cena: 9,40 €

vaš prihranek: 0,50 €

na zalogi

V samotnem zaselku Brinje ni vse tako preprosto, kot je videti na prvi pogled. Zdi pa se, da prebivalci tega pozabljenega kraja znajo živeti z njegovimi pomanjkljivostmi in si zatiskati oči pred raznovrstnimi čudaštvi in norostmi, dokler se ne zgodi nekaj, ob čemer so se prisiljeni soočiti s svojimi najhujšimi strahovi.
So skrivnosti, ki pridejo na dan. In so take, ki za vselej ostanejo skrite. Recimo v rži.

Preberite odlomek

na vrh strani

Res so bile kače. Vester jih je čutil, kako mu švigajo po glavi, kako ga grizejo od znotraj navzven. Na mizi je gorela sveča in metala svetlobo na mater in hčerko, ki sta ležali na umazani, lepljivi preprogi skupaj, kot ju je položil on, potem ko je ...
Kaj je pravzaprav storil? Hotel je rešiti malo, neumno Nasto, rešiti jo njene nore, poblaznele, pohotne matere, ki se je tako razuzdano valjala po rži v hroščevem letu. A bilo je prepozno. Nasta je bila že mrtva. Ta zmešana kuzla jo je zaklala na kuhinjskem pultu kot kako usrano kokoš.
Mogoče je bila to celo njegova kokoš. Ampak lahko bi bila od kogar koli. Tista noč ob jezeru. Skupaj z Rafom ju je opazoval izza grmovja, ker je mislil, da bo zabavno. Pornografija v živo. Toda bilo je gnusno. Fiks je stal za njo, njena in njegova bela zadnjica sta pobliskavali v mesečini, in zaganjal se je kakor konj, dobri bog, česa takega še ni videl. Odšel je, mali, ubogi Raf pa je ostal. Pa tudi on, Vester, se je vrnil. Da, stari pokvarjeni pohotnež v njem ga je prisilil, da si predstavo ogleda do konca. In ne le to. Silil ga je, naj se je udeleži!
Razgrnil je grmovje in zagledal Rafovo belo glavo. Ne, saj to ni bilo mogoče. Tega celo Olga ne bi počela ... ne z Rafom.
Po Vestru se je počasi, kot olje, začelo prelivati bizarno občutje, ki je nihalo od vzburjenosti do ogorčenosti, od poželenja do besa. Bog, ta ženska pa res prav vsakogar spusti nase! Toda Rafa, Rafa je zlorabila! Ampak on, Vester, ji bo že pokazal.
In ji je! O, kako ji je pokazal! Ko je Raf vstal, si navlekel hlače in solznih oči zbežal tik mimo njega, ne da bi ga opazil – in Vester je bil prepričan, da takrat ne bi bil opazil niti črede slonov, če bi mu prišla na pot – je Vester počasi stopal proti njej. Ležala je nepremično, kot bi spala. Toda ko se ji je približal, se je oglasila:
Kaj je, Vester? Si tudi ti prišel po svoj delež?
In tedaj jo je udaril. Klofutal jo je kar naprej, ona pa se je smejala s tistim svojim hripavim glasom, rdeče podplute dojke so se ji pozibavale sem ter tja: tik, tak; naenkrat pa ga je objela in ga pritisnila k sebi.
Gnusiš se mi, je zahropel vanjo.
Želiš si me, se je zasmejala nazaj.
In napetost v hlačah mu je povedala, da ima Olga prav.
Zakaj? Ker je bila Mirtova, on pa se je od srednje šole naprej počutil kot Mirtov tekmec? Ali so ga vodili še globlji, še bolj pokvarjeni nagoni? Medtem ko je ležal na njej, ni razmišljal o tem. Le čakal je na odrešujočo eksplozijo, ki mu bo prinesla nekakšno sadistično olajšanje.
Ha, plačeval je davek te noči! Ne le zaradi Naste, ki bi lahko bila od kogar koli. Vest je bila tista, ki ni hotela umolkniti, ki ni spala ne podnevi ne ponoči. Zato je hodil k Olgi. Toda spal ni z njo, nikoli več, čeprav se mu je pogosto ponujala, ga skoraj prosila. Preziral jo je, a še zdaleč ne toliko, kolikor je preziral sebe.
No, zdaj je ni več. Poskrbel je za to. Počistil je svinjarijo za sabo. Ko bi samo tiste kače že enkrat dale mir. Kako so prišle v njegovo glavo? So se mu splazile skozi ušesa, medtem ko je spal? Kajti moral je zaspati. Zunaj je še vedno snežilo v nepredirno noč, a ročna ura mu je povedala, da je že skoraj jutro. Mahnil je po Olgi, storil je, kar je moral storiti – ne, ni si mogel misliti, da bo kdaj sposoben ubiti žensko! – nato pa si je očitno sklenil malo odpočiti!
Zrl je v trupli. Smrt jima pristaja, je pomislil.

© Modrijan zložba, d. o. o., 2012

Multimedija

na vrh strani

Poglejte tudi

na vrh strani

Pohujšanje odpade »

Aleksandra Kocmut »

Aforizmi, zbrani v tej knjižici, so niz približno stoosemdesetih stavkov, razvrščenih pod dvaindvajset podnaslovov. Gre za domišljene, duhovite in večpovedne bodice, kakor se za aforizme tudi spodobi. Že sam naslov Pohujšanje odpade se poigrava z vsaj dvopomenskostjo hujšanja in pohujšanja. In takoj napelje bralca na to, da pomisli: kaj torej odpade?
In kaj ugotovi? Odpade poenostavljeno branje, kajti vsak posamezen aforizem ponuja bralcu možnost, da iz njega sestavi zgodbo, ki ob vsakem ponovnem branju aforizma dobi nove razsežnosti.
S spretno uporabo homonimov in metafor nas avtorica zvito napeljuje na pot širine ozkosti in popolnosti nepopolnosti, ki nas zadeneta, da dol padeš.

več »

Čisto sam na svetu »

Aleksandra Kocmut »

Prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni prikazuje njene srhljive svetove večinoma skozi oči bolnika. Bralec skupaj z gospodom x – že ime glavnega lika kaže, da zaradi te bolezni človek sčasoma izgubi celo zavedanje, kdo sploh je – tava po neznanih prostorih in pokrajinah, med tujimi ljudmi in nedojemljivimi strahovi.

več »

Andraž spozna knjižnega molja »

Aleksandra Kocmut »

Andraž je drugošolec in ga knjige ne zanimajo. S sestrico Nino si delita otroško sobo in Nino zelo jezi, ker mora zvečer, ko leže v posteljo, takoj ugasniti luč. Andraž namreč noče brati. Nekoč ga prime za roko in odpelje v knjižnico, kjer mu predstavi knjižnega molja. Ta žre knjige in Andraž se prestraši, da bo pojedel vse zanimive knjige, ki jih vidi po policah.

več »

Pravipis »

Zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih

Aleksandra Kocmut »

Pravipis se noče riniti med strokovna jezikoslovna gradiva, ki so nam na voljo v knjigah in nekatera tudi na spletu, učiti kakšne »nove vere« ali se delati pametnejšega, kot je. Tu je za vse tiste, ki se v praksi tako ali drugače zelo pogosto srečujejo s pravopisnimi, skladenjskimi, jezikovnimi vprašanji, pa ne utegnejo za vsakim odgovorom posebej brskati po gradivu; za tiste, ki bi radi postali lektorji (kot dopolnilno gradivo) ali pa so ravno zapluli v te vode in jih zanima, na kaj je dobro biti še posebej pozoren; za prevajalce, pisce diplomskih, magistrskih ipd. nalog, novinarje, učitelje, srednješolce, skratka za vse, ki vsaj del svojega časa posvečajo jeziku.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.