E-novice

Knjiga

Pokliči me po svojem imenu

André Aciman»

prevod: Jana Ambrožič

naslovnica: Branka Smodiš

format: 130 × 200

strani: 280

vezava: mehka

izid: 12. 4. 2018

ISBN: 978-961-287-084-3

redna cena: 23,70 €

modra cena: 23,70 €

na zalogi

Poletje. Morje. Sonce. Sladoled. Sprehodi. Kolesarjenje. Ponočevanje. In seveda poletne ljubezni.
To je ena plat romana Pokliči me po svojem imenu. Vsak, kdor je doživel poletno ljubezen, pa ve: čeprav je »sezonska«, čeprav je kot ukradena iz fantazije, čeprav gre predvsem za zaljubljenost, saj ta ne utegne prerasti v ljubezen, je vendarle tako posebna, da se nam za vedno vtisne v srce. Še po desetletjih bo spomin nanjo sladko zabolel, zacvrčal s pesmijo škržatov, zadišal po borovcih in soli …
Toda v zgodbi je še veliko več. V njej so glasba, poezija, filozofija. Ljudje, ki so se naučili živeti brez tistega, kar jim tako boleče manjka – ali pa si vsaj lažejo o tem. Tisti, ki so ljubili in bili ljubljeni – ali pa so preprosto ljubili življenje – ali svoje neutešene klice skušali tolažiti s tem, s čimer jih pač ljudje tolažimo: s potomstvom ali s samoto, s spominjanjem ali s pozabo. Elio bi dejal, da s komo. In Oliver, da z vzporednim življenjem.

Motiv prepovedane ljubezni je tokrat podan skozi moške oz. fantovske oči. Te se napajajo z vsakim delčkom telesa oboževanega, z vsakim njegovim gibom, pogledom, nasmehom. Neznosna privlačnost, neznosna lahkotnost poletja, neznosno poželenje se spletejo v divje fantazije, ki pa so posejane z dvomi. Dvomi, ki presegajo tiste običajne: sem mu tudi jaz všeč? Ki se začnejo pri: je tudi on tak? In ki se iztečejo v dvom vseh dvomov: sem sploh jaz »tak«? V še ne polnoletnem Eliu vrejo vprašanja, razdvojenost, sanjarije. Čeprav je kot sin profesorja zelo razgledan in tudi glasbeno nadarjen, mu manjkajo izkušnje, ki jih sam označi kot najpomembnejše; tiste, ki nas naučijo, kdo smo, kaj smo, kje je naše mesto v tem svetu. In v odnosu, ki se tke med sinom bogate italijanske družine in mladim ameriškim univerzitetnim profesorjem, ki je bil k njim povabljen na brezplačne poletne »delovne počitnice«, se bo skozi smeh in solze, srečo in žalost, združitev in samoto naučil vsega tega in še več.

_______

NAGRADA LAMBDA 2008

Film (2017)

na vrh strani
Režija: Luca Guadagnino; scenarij: James Ivory (oskar).

Preberite odlomek

na vrh strani

Še nekaj časa sva se pogovarjala, nato pa je pogovor zamrl. Potem ko sva si razkrila karte, je bilo vse le še klepet.

»Sem je torej prihajal Monet slikat?«
»Pokazal ti bom doma. Imamo knjigo s čudovitimi reprodukcijami slik iz te pokrajine.«
»Da, to mi moraš pokazati.«
Zaigral je vlogo pokroviteljskega nadomestnega igralca. Kako zoprno!
Sedela sva oprta vsak na svojo roko in občudovala razgled.
»Ti si najsrečnejši mulc na svetu,« je rekel.
»Ne veš vsega.«
Dal sem mu čas, da razmisli o moji izjavi. Nato pa sem, mogoče zato, da bi zapolnil tišino, ki je postala neznosna, bleknil: »Toliko slabega je.«
»Kaj? Družina?«
»Tudi ta.«
»To, da tukaj preživljaš poletje, bereš v samoti, srečuješ vse tiste ljudi, ki jih oče zvleče k zamizni tlaki?« Znova se je norčeval iz mene.
Zarežal sem se. Ne, tudi to ne.
Nekaj trenutkov je molčal.
»Misliš na naju?«
Nisem odgovoril.
»Pa poglejva ...« Še preden sem se zavedel, je bil ob meni. Bila sva preblizu. Mislim, da mu še nikoli nisem bil tako blizu, razen v sanjah ali pa tedaj, ko mi je prižigal cigareto. Če bi se mi z ušesom še nekoliko približal, bi lahko slišal utripanje mojega srca. O tem sem že bral v romanih, nisem pa tega dotlej nikoli verjel. Gledal mi je naravnost v obraz, kakor da bi mu bil moj obraz všeč in bi ga želel proučiti, zadržati na njem svoj pogled, nato se je s prstom dotaknil moje spodnje ustnice, potegnil levo in desno po njej in nato vedno znova, medtem ko sem jaz ležal in ga gledal, kako se smehlja na način, ob katerem sem se zbal, da bi se zdaj lahko zgodilo kar koli, da odtlej ne bo več poti nazaj, kakor da me na ta način sprašuje, jaz pa imam tu in zdaj možnost, da ga ali zavrnem ali pa nekaj rečem in si pridobim čas, da vse skupaj znova premislim, zdaj, ko sva prišla tako daleč ... A v resnici mi ni ostalo nič časa, ker je prislonil svoje ustnice k mojim in mi dal topel, spravljiv poljub, ki je sporočal, da mi je prišel le naproti, nič drugega – dokler ni ugotovil, kako sem bil lačen tega poljuba. Želel sem si, da bi znal umeriti svoj poljub kot on. A zaradi strasti se lahko še bolj skrijemo, in v tistem trenutku na Monetovi polici sem si nemara res želel skriti vse svoje v tisti poljub, obenem pa sem si obupano želel pozabiti poljub in se preprosto izgubiti v njem.
»Je zdaj bolje?« je vprašal pozneje.
Nisem mu odgovoril, le obraz sem dvignil k njemu in ga znova poljubil, skorajda divje, a ne od navala strasti ali zato, ker njegov poljub še vedno ni bil tako goreč, kot bi si želel, temveč zato, ker nisem bil povsem prepričan, da sem v najinem poljubu našel kakšen odgovor glede sebe. Niti o tem nisem bil prepričan, ali je izpolnil moja pričakovanja ali ne, zato sem moral preizkusiti znova, celo sredi dejanja sem moral ponovno preizkusiti že izkušeno. Po glavi so mi rojile povsem zemeljske stvari. Toliko zanikanja? bi pripomnil slab Freudov učenec. Svoje dvome sem zadušil s še enim, še bolj strastnim poljubom. Nisem iskal ne strasti in ne užitka. Mogoče nisem želel niti dokaza. In tudi besed nisem želel – klepeta, resnega pogovora, pogovora na kolesu, pogovora o knjigah ali čemer koli drugem. Samo sonce, trava, občasna sapa z morja in vonj njegovega telesa, neposredno z njegovih prsi, njegovega vratu in izpod pazduh. Samo vzemi me in me spremeni, obrni me od znotraj navzven, dokler ne bom, kot lik iz Ovidija, postal eno s tvojo slo, to je vse, česar si želim. Zaveži mi oči, drži me za roko in nikar ne zahtevaj, naj mislim – boš storil to zame?

© Modrijan založba, d. o. o., 2018

Poglejte tudi

na vrh strani

Pokliči me po svojem imenu »

André Aciman »

Pokliči me po svojem imenu je topla, odkrita in nepozabna zgodba o nenadni in siloviti ljubezni, ki vzplamti med sedemnajstletnikom Eliem in Američanom Oliverjem, poletnim gostom obmorske vile Elijevih staršev v mestu B. na vzhodni italijanski obali.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.