Življenje od spočetja do rojstva

Leta 1965 je ameriška revija Life na naslovnici objavila fotografijo »nenavadnega bitja« – osemnajst tednov starega človeškega ploda, ki lebdi v maternici. V reviji je bil na šestnajstih straneh pod naslovom Drama of life before birth – Življenjska drama pred rojstvom objavljen članek, ki je pospremil izid knjige Ett barn blir till na Švedskem istega leta. V pičlih štirih dneh je bilo prodanih kar osem milijonov izvodov, članek pa so povzeli tudi Stern, Paris Match, Sunday Times in druge revije.
Avtor knjige, ki je po svetu znana predvsem z angleškim naslovom A child is born, je švedski mikrofotograf Lennart Nilsson, prvi človek, ki je s kamero prodrl v maternico in videl, česar ni pred njim uspelo videti nikomur. Njegove fotografije so v desetletjih po prvi izdaji postale tako rekoč »obvezna oprema« vsake resnejše publikacije, ki obravnava spočetje, nosečnost in porod.
Nilsson se je začel s fotografijo ukvarjati že v otroštvu – oče in stric sta bila fotografa – in se kmalu navdušil tudi za mikrofotografijo. V štiridesetih letih je delal za različne revije na Švedskem. Ko je nekega dne dobil naročilo za portret profesorja v bolnišnici Sabbatsbergs v Stockholmu, je po naključju videl zarodke, shranjene v steklenih posodah. Ti so ga tako prevzeli, da se je začel ukvarjati s fotografskim preučevanjem življenja pred rojstvom. Prve fotografije ploda s pomočjo endoskopa – to je dolg, tanek inštrument z optičnimi lečami za prenos slike, ki ga je mogoče uvesti v telo – je posnel leta 1957: razločno je bilo videti telo, noge, roke, spolovilo … Ne pa tudi obraza. V nekem intervjuju se Nilsson spominja, kako navdušen je bil, ko bi mu z novim ameriškim endoskopom končno lahko uspelo posneti plodov obrazek – plod je imel petnajst tednov in je ravno sesal palec –, pa je naprava v tistem trenutku odpovedala. Na novo priložnost je čakal več let, do leta 1965. Ko je svoje fotografije odnesel na uredništvo revije Life – na eni je bil zelo oster posnetek plodovega obraza –, so uredniki zmajevali z glavo, češ naj jim pripelje priče, ki bi potrdile, da jih ne vleče za nos. Istega leta je prvič izšla tudi njegova knjiga Ett barn blir till. Do danes je doživela še tri izdaje (1976, 1990 in 2003), bila prevedena v več kot dvajset jezikov in prodana v več kot 50 milijonih izvodov. V sedemdesetih letih je NASA z Voyagerjema I in II ponesla fotografije na pot proti Jupitru, Saturnu in Uranu – najlepše sporočilo o človeštvu z Zemlje, ki morda nekega dne doseže nam neznana bitja v vesolju.
Lennart Nilsson je za svoje delo prejel številne ugledne nagrade in priznanja: nagrado Kraljevega inštituta za tehnologijo (1972), Hasselbladovo nagrado za fotografijo (1980), veliko zlato medaljo Kraljeve švedske akademije za tehniške znanosti (1989), Emmy za film The Saga Of Life (1982) in za televizijsko serijo The Miracle of Life (1996). Od leta 1969 je Nilsson član Medicinske družbe v Stockholmu; Karolinški inštitut v Stockholmu ga je leta 1976 imenoval za častnega doktorja medicine; Tehniška univerza Braunschweig in Univerza v Linköpingu sta ga imenovali za častnega doktorja filozofije (2002 in 2003).
Po Lennartu Nilssonu se imenuje tudi mednarodna fotografska nagrada, ki jo od leta 1998 podeljuje Švedsko združenje medicinskih in tehničnih fotografov (FTMF).
Leta 2008 je izšla njegova knjiga Life, fotografska monografija, ki spremlja ves biološki proces od nastajanja moških in ženskih spolnih celic do rojstva. Zadnja leta pa se Nilsson posveča virusom: fotografiral je virus ptičje gripe (H5N1), HIV, SARS itd.

Modrijan, november 2007