V zbirki Bralec je izšla 50. knjiga! In naneslo je, da je petdeseta nekaj čisto posebnega. Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo je prvi roman v zbirki, ki je preveden iz poljščine, prvi, ki je opremljen z ilustracijami, njegova avtorica pa je najmlajša izmed vseh, katerih dela so doslej našla prostor v tej zbirki. Dorota Masłowska se je namreč rodila leta 1983 in je imela ob izidu Vojne komaj devetnajst let. Leta 2003 je zanjo prejela ugledno poljsko nagrado Nike po izboru bralcev, kmalu je sledila serija prevodov: v angleščino, francoščino, nemščino, španščino, italijanščino, nizozemščino, ruščino, madžarščino, češčino ... Leta 2005 je prejela nemško nagrado za mladinsko književnost (Deutscher Jugendliteraturpreis), leta 2009 pa je bil po romanu posnet tudi film.

Zbirka Bralec je bila zasnovana leta 2008, približno v času, ko je hkrati izšlo 27 knjig iz 27 držav Evropske unije v veliki zbirki Euroman. Prvi naslov, ki smo ga objavili, je bila nepozabna 25. ura, roman ameriškega pisatelja Davida Benioffa, sicer tudi filmskega scenarista, ki je po svojem romanu pripravil scenarij za film z Edwardom Nortonom – pri nas smo ga gledali kot Poslednjo noč –, zdaj pa sodeluje pri TV nadaljevanki Igra prestolov (po romanu Georgea R. R. Martina). Roman 25. ura je prevedla Lili Potpara, prevajalka, ki je pozneje za zbirko prevedla tudi Benioffovo Mesto tatov.
Do konca leta 2008 je v zbirki izšlo 8 naslovov, leto 2009 pa smo začeli s prvim izvirnim besedilom – to je bil kriminalni roman Mož, ki je bral Disneyjeve stripe Sergeja Verča –, in zaključili z 21. »bralcem«, romanom Philipa Rotha Slehernik. Bralec je imel takrat že zelo jasno zasnovo: v zbirki lahko vsakdo poišče knjigo po svojem okusu, naj prisega na ta ali oni žanr, naj posega po prvencih ali pa zaupa le izkušenim piscem, naj ga zanimajo nagrajeni romani in uspešnice ali pa ima raje kaj »še neodkritega«, kot je na primer prvenec Boruta Goloba SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ, ki se je leto pozneje uvrstil med deseterico za kresnika. Leta 2010 smo izdali kar 18 romanov, med njimi dva slovenska – Galerija na izviru Sončne ulice Romana Rozine je bila letos nominirana za kresnika –, zadnji pa je bil Hotel Grand Renata Baretića, prvo hrvaško delo v zbirki. Letos je zbirka še posebej pestra: 11 romanov, ki so že izšli, je bilo napisanih v sedmih različnih tujih jezikih – angleščini, nemščini, ruščini, hrvaščini, francoščini, flamščini in poljščini –, pet jih je bilo nagrajenih z najpomembnejšo literarno nagrado v državi izvirnika, dobili pa smo tudi nov slovenski prvenec – roman Psi brezčasja Zorana Benčiča.

Cenjeni bralci, prijatelji Facebooka!
Ob izidu 50. knjige vas vabimo k sodelovanju. Na Modrijanovi FB strani lahko glasujete za svojega »bralca«. Ni pomembno, ali ste prebrali vse knjige v zbirki ali samo eno – če vam je bila ta edina všeč, potem glasujte zanjo. Ali pa glasujte za knjigo, ki jo je napisal/a vaš/a priljubljeni/a pisatelj/ica. Ali za knjigo, ki jo je prevedel/dla vaš/a priljubljeni/a prevajalec/lka. Ali za knjigo, ki vam jo je priporočil/a vaš/a najdražji/a prijatelj/ica ...
Glasujete lahko do 30. novembra, vse do polnoči.
Žrebanje bomo izpeljali na vsakih 50 glasovalcev, izžrebancu pa podarili paket 7 knjig iz zbirke Bralec, ki si jih bo lahko izbral sam. Torej: kolikorkrat 50 glasov, toliko nagradnih paketov. Velja pa tudi pravilo: en glasovalec – en glas.
Ker bomo žrebno skrinjico odprli šele potem, ko bo zbranih najmanj 50 glasov, vas vabimo, da h glasovanju spodbudite čim več prijateljev. Natančnejša navodila za glasovanje in pravila nagradne igre preberite tudi na naši FB strani!

__________________________________

__________________________________

Še več o zbirki Bralec

Ena največjih uspešnic, ki smo jo izdali v zbirki, je Beli tiger Aravinda Adige, edini z bookerjem nagrajeni roman, ki smo ga objavili pri Modrijanu. Po podatkih Guardiana je bil Beli tiger med bookerji do leta 2010 tudi eden največjih »zaslužkarjev«. Med najbolj branimi pa je uspešnica kanadsko-ameriške pisateljice Sare Gruen Voda za slone, ki je letos dobila tudi filmsko adaptacijo, a je naši kinematografi žal niso pokazali. V zbirki Bralec je izšlo lepo število romanov kanadskih avtorjev, če začnemo z Leonardom Cohenom in njegovo Najljubšo igro, sicer najstarejšim besedilom v zbirki. Sledili so Nadine Bismuth, Daniel Poliquin, Steven Galloway, Anne Michaels in Linden MacIntyre. Kanadčani so tako pravzaprav v prednosti, če mislimo na »teritorialnost« naše zbirke, več je le ameriških romanov. Angleška besedila, ki jih je največ, prihajajo še iz Avstralije, Velike Britanije, Irske, Južnoafriške republike in Libije. Kljub temu pa smo z dosedanjimi 50 naslovi lepo pokrili svetovno, evropsko in tudi domači književnost: v zbirki je doslej izšlo šest slovenskih romanov. Nekaj del je že dobilo filmsko različico, tako že omenjena Voda za slone, pa 25. ura, Najljubša igra, Mula, Small World, Emmina sreča, Ubežni delci, Muharjenje v Jemnu ..., nekaj jih na snemanje še čaka, denimo Beli tiger in Hotel Zagorje. Številni romani se ponašajo s katero od prestižnih tujih in mednarodnih književnih nagrad; omenimo le štiri letošnje izide: Tri močne ženske so dobile goncourta (2009), Škofova desna roka nagrado Doris Giller, Oslepelo srce nemško književno nagrado (2007) in Hotel Zagorje kiklopa (2010).
In kaj bo sledilo? Napovedane so že Vieweghove Zgodbe o ljubezni in seksu, nadvse privlačno branje tudi pri nas popularnega češkega pisatelja. Zgodbe je prevajalka Nives Vidrih izbrala iz dveh Vieweghovih zbirk, pri Modrijanu pa smo se malce poigrali tudi z naslovnico – Zgodbe o ljubezni in seksu boste lahko zato brali ovite v dve različni naslovnici. Namignimo že danes, da so Zgodbe lahko prikupno knjižno darilo za vašega najdražjega ali najdražjo. Na izid čakajo tudi kratki roman Tihi dnevi v Mixing Partu norveškega pisatelja Erlenda Loeja, Slepi maser švicarskega pisatelja Catalina Doriana Florescuja in Mala življenja francoskega pisatelja Pierra Michona. Trije evropski pisatelji torej, ki jih slovensko bralstvo še ni imelo priložnosti spoznati.
Drugo leto izide približno ducat bralcev.