Modrijanova knjigarna

Zadnje obdobje vladavine komunistov v Jugoslaviji so zaznamovali obupani poskusi ohraniti državo, kakršna je bila pod Titom (»po Titu Tito«), čedalje težje gospodarske razmere in naposled odkrit politični spopad med zagovorniki večje samostojnosti republik in privrženci centralizacije države, ki so našli najmočnejšo zaslombo v vrhu JLA. Slovenija, ki je v primerjavi z drugimi komunističnimi režimi že prej odpirala vrata na Zahod in je imela izkušnjo z liberalizacijo v obdobju vlade Staneta Kavčiča, je tako balansirala med vedno glasnejšimi zahtevami po demokratizaciji družbe in večji nacionalni suverenosti ter vedno hujšim pritiskom centralistov in vojske, ki se je končal z vojno in razpadom države.
Dr. Stefano Lusa, zgodovinar, novinar in publicist, je o tem obdobju napisal knjigo Razkroj oblasti. Slovenski komunisti in demokratizacija države.

Knjiga Josip Vidmar: Moj obraz je nastala iz zapisov iz bogate književne zapuščine Josipa Vidmarja. Vidmarjeva hči Živa jih je izbrala in razvrstila tako, da je nastala svojevrstna avtobiografija – obraz Josipa Vidmarja, kakršnega se spominjajo tisti, ki so ga poznali, in kakor ga pomni tudi Živa Vidmar. Knjiga, ki je izšla lani, tik pred sedemdesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je zgodba o resničnem življenju resnične osebe. Josip Vidmar je imel dolgo, raznoliko in bogato življenje, ki se je začelo v potresnem letu 1895 v avstro-ogrski monarhiji, končalo pa skoraj sto let kasneje v samostojni Sloveniji. Prav ta boj za samostojno Slovenijo in z njim zavzemanje za avtonomni kulturni prostor je osrednja tema njegovega življenja.
V sredo, 11. aprila, mineva natančno 20 let od smrti Josipa Vidmarja. Naj bo to priložnost za srečanje ob knjigi in za pogovor o njem in njegovih skrivnostih.

Težko bi se ne strinjali, da je danes kuharskih knjig že toliko, da bržkone večina izmed njih bolj kot pomoč pri kuhi služi za pašo očem. Le kdo ima dandanes čas pripraviti in pokusiti vse te čudovite jedi v italijanskih in francoskih, domačih in mednarodnih, preprostih in prazničnih, mesnih in vegetarijanskih kuharicah! In kaj nas je prijelo pri Modrijanu, da smo izdali ŠE ENO KUHARICO?!
Odgovor ne bi bil preprost, če ne bi šlo za »prvo slovensko vegetarijansko kuharico«. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta študentki Miriam Drev in Sonja Tomažič, naveličani vedno enakih, dolgočasnih, večinoma iz kuhanega korenja, graha in cvetače sestavljenih »zelenjavnih krožnikov« v slovenskih obedovalnicah, zavihali rokave in se pogumno lotili priprave prve slovenske vegetarijanske kuharice.

Založba Modrijan je prva slovenska založba, pri kateri je izšel prevod dela ameriškega romanopisca in mojstra kratkih zgodb T. C. Boyla, in tudi prva, ki je izdala biografijo enega izmed največjih arhitektov 20. stoletja – Franka Lloyda Wrighta, graditelja Guggenheimovega muzeja in številnih drugih arhitekturnih mojstrovin. In za to je bila potrebna le ena knjiga – roman Ženske.

Ženske in T. C. Boyle, ljubezen in literatura, Frank Lloyd Wright in megalomanija v arhitekturi ... To so odlična izhodišča za pogovor na prvi spomladanski dan, 21. marca 2012, ob 18.00 v Modrijanovi knjigarni. Na Modrijanovo modro zofo smo povabili dr. Leonoro Flis, literarno znanstvenico, kritičarko, prevajalko, publicistko ter avtorico spremnega besedila k romanu, in Jurija Sadarja, arhitekta, partnerja v arhitekturnem biroju Sadar + Vuga in – bralca. Pogovor bo vodila Breda Biščak.

Šolsko leto se bo počasi prevesilo v drugo polovico, in čas je za nova IZbranja. Modrijanova knjigarna bo še zadnjič v tem šolskem letu gostila mlade knjižne molje, pogovor pa se bo tokrat sukal o knjigah V senci interneta in Peter.
»Različen nisi drugačen« je sporočilo našega pogovora, v katerem bodo sodelovali dijaki in dijakinje Gimnazije Bežigrad v Ljubljani ter sociolog dr. Roman Kuhar z Mirovnega inštituta in psihoterapevtka Sanja Rozman. Ob knjigi V senci interneta se bodo spraševali o internetu kot fenomenu na splošno: kako je začel vplivati na družbo in odnose, kakšne nove dileme vnaša v naše življenje in kako smo ranljivi za vpliv, saj si povsem napačno predstavljamo, da vse dejavnosti na internetu potekajo v zasebnosti – v resnici pa smo pri tem v globalni izložbi.

Še je čas za darila! In še s(m)o ljudje, ki verjamej(m)o v Dedka Mraza in obdarujemo čisto zadnji dan leta, 31. decembra . Imate srečo, da bo Modrijanova knjigarna v soboto odprta vse do 14. ure – potem ko si za silvestrsko večerjo priskrbite sveže meso, zelenjavo in druge dobrote z ljubljanske tržnice, obvezno zavijte še k nam, v Modrijanovo knjigarno. Razlogov za to je na tisoče, kajti na tisoče je v naši knjigarni knjig pa tudi drugih izdelkov, ki se jih ne bo sramoval še tako izbirčen Dedek Mraz.
Glavne so seveda knjige! Mnoge dišijo čisto po svežem: Miti našega časa neprekosljivega Umberta Galimbertija, avtorja Grozljivega gosta – le kdo si ne bi želel te knjige!

Večina IZbranj, ki smo jih organizirali doslej, je bila posvečena literaturi, našim mladim gostom, dijakom in dijakinjam ljubljanskih srednjih šol, pa smo dali priložnost, da so se pogovarjali s pisatelji, prevajalci, književnimi strokovnjaki.
Zadnja IZbranja v letu 2011 bodo drugačna. Sodelujoči dijaki prihajajo iz Srednje zdravstvene šole Ljubljana, prebrali pa so knjigi Zgodovina moje heroinske zasvojenosti Zlatka Blažiča in Grozljivi gost: nihilizem in mladi Umberta Galimbertija. Tema pogovora bodo namreč »težave mladostnikov in nevarnost drog«.

Britanska pisateljica Virginia Woolf je umrla 28. marca 1941. Torej je letos od smrti ene najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma minilo 70 let. Pisateljica poleg Jamesa Joycea velja za začetnico literarnega postopka toka zavesti pa tudi za klasično predstavnico feminističnega pisanja. Njeni najbolj znani romani so Jakobova soba (1922), Gospa Dalloway (1925), K svetilniku (1927), Orlando (1928), Valovi (1931), Leta (1937) in Med dejanji (postumno 1941). Naslovni junakinji romana Gospa Dalloway je pred nekaj leti svojevrsten literarni spomenik postavil Michael Cunningham z romanom Ure (The Hours, 1998), po katerem je bil leta 2002 posnet film z Nicole Kidman v vlogi Virginie.

Leto je naokrog, čeprav se zdi kot včeraj, ko smo v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi 27 v Ljubljani pospravljali praznično drevo z okraski, ki so jih izdelali učenci in učenke iz Bolnišnične šole (OŠ Ledina).
Za okrasitev drevesa, ki bo Modrijanovo knjigarno popeljal v leto 2012, pa so poskrbeli otroci iz oddelka Sončki enote Čebelica vrtca Otona Župančiča v Ljubljani. Prednostna naloga enote Čebelica v šolskem letu 2011/12 je ustvarjanje iz najrazličnejših materialov – projekt so v vrtcu poimenovali »Mali umetniki« –, in izdelovanje okraskov za tako veliiiiiiiiiiiko drevo, ki stoji v Modrijanovi knjigarni, je bilo za štiri- in petletne umetnike iz oddelka Sončki nadvse dobrodošel izziv.

V torek, 15. novembra 2011, so bila v Modrijanovi knjigarni že šesta IZbranja. Tema tokratnega knjižnega srečanje je bil film, natančneje: prenos zgodbe iz literarnega v filmski medij. Izbrani dijaki – to so bili dijaki drugega letnika fotografije na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo – so se pogovarjali z glavnim urednikom revije Ekran Gorazdom Trušnovcem ter direktorjem založbe UMco in odgovornim urednikom revije Bukla in Premiera dr. Samom Rugljem. Zanimala sta jih zlasti dva filma oziroma knjižni predlogi, na podlagi katerih sta bila posneta – Val Todda Strasserja in Ubežni delci Anne Michaels.