Zadnje obdobje vladavine komunistov v Jugoslaviji so zaznamovali obupani poskusi ohraniti državo, kakršna je bila pod Titom (»po Titu Tito«), čedalje težje gospodarske razmere in naposled odkrit politični spopad med zagovorniki večje samostojnosti republik in privrženci centralizacije države, ki so našli najmočnejšo zaslombo v vrhu JLA. Slovenija, ki je v primerjavi z drugimi komunističnimi režimi že prej odpirala vrata na Zahod in je imela izkušnjo z liberalizacijo v obdobju vlade Staneta Kavčiča, je tako balansirala med vedno glasnejšimi zahtevami po demokratizaciji družbe in večji nacionalni suverenosti ter vedno hujšim pritiskom centralistov in vojske, ki se je končal z vojno in razpadom države.
Dr. Stefano Lusa, zgodovinar, novinar in publicist, je o tem obdobju napisal knjigo Razkroj oblasti. Slovenski komunisti in demokratizacija države.

Knjiga Josip Vidmar: Moj obraz je nastala iz zapisov iz bogate književne zapuščine Josipa Vidmarja. Vidmarjeva hči Živa jih je izbrala in razvrstila tako, da je nastala svojevrstna avtobiografija – obraz Josipa Vidmarja, kakršnega se spominjajo tisti, ki so ga poznali, in kakor ga pomni tudi Živa Vidmar. Knjiga, ki je izšla lani, tik pred sedemdesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je zgodba o resničnem življenju resnične osebe. Josip Vidmar je imel dolgo, raznoliko in bogato življenje, ki se je začelo v potresnem letu 1895 v avstro-ogrski monarhiji, končalo pa skoraj sto let kasneje v samostojni Sloveniji. Prav ta boj za samostojno Slovenijo in z njim zavzemanje za avtonomni kulturni prostor je osrednja tema njegovega življenja.
V sredo, 11. aprila, mineva natančno 20 let od smrti Josipa Vidmarja. Naj bo to priložnost za srečanje ob knjigi in za pogovor o njem in njegovih skrivnostih.

Težko bi se ne strinjali, da je danes kuharskih knjig že toliko, da bržkone večina izmed njih bolj kot pomoč pri kuhi služi za pašo očem. Le kdo ima dandanes čas pripraviti in pokusiti vse te čudovite jedi v italijanskih in francoskih, domačih in mednarodnih, preprostih in prazničnih, mesnih in vegetarijanskih kuharicah! In kaj nas je prijelo pri Modrijanu, da smo izdali ŠE ENO KUHARICO?!
Odgovor ne bi bil preprost, če ne bi šlo za »prvo slovensko vegetarijansko kuharico«. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta študentki Miriam Drev in Sonja Tomažič, naveličani vedno enakih, dolgočasnih, večinoma iz kuhanega korenja, graha in cvetače sestavljenih »zelenjavnih krožnikov« v slovenskih obedovalnicah, zavihali rokave in se pogumno lotili priprave prve slovenske vegetarijanske kuharice.

Založba Modrijan je prva slovenska založba, pri kateri je izšel prevod dela ameriškega romanopisca in mojstra kratkih zgodb T. C. Boyla, in tudi prva, ki je izdala biografijo enega izmed največjih arhitektov 20. stoletja – Franka Lloyda Wrighta, graditelja Guggenheimovega muzeja in številnih drugih arhitekturnih mojstrovin. In za to je bila potrebna le ena knjiga – roman Ženske.

Ženske in T. C. Boyle, ljubezen in literatura, Frank Lloyd Wright in megalomanija v arhitekturi ... To so odlična izhodišča za pogovor na prvi spomladanski dan, 21. marca 2012, ob 18.00 v Modrijanovi knjigarni. Na Modrijanovo modro zofo smo povabili dr. Leonoro Flis, literarno znanstvenico, kritičarko, prevajalko, publicistko ter avtorico spremnega besedila k romanu, in Jurija Sadarja, arhitekta, partnerja v arhitekturnem biroju Sadar + Vuga in – bralca. Pogovor bo vodila Breda Biščak.

Šolsko leto se bo počasi prevesilo v drugo polovico, in čas je za nova IZbranja. Modrijanova knjigarna bo še zadnjič v tem šolskem letu gostila mlade knjižne molje, pogovor pa se bo tokrat sukal o knjigah V senci interneta in Peter.
»Različen nisi drugačen« je sporočilo našega pogovora, v katerem bodo sodelovali dijaki in dijakinje Gimnazije Bežigrad v Ljubljani ter sociolog dr. Roman Kuhar z Mirovnega inštituta in psihoterapevtka Sanja Rozman. Ob knjigi V senci interneta se bodo spraševali o internetu kot fenomenu na splošno: kako je začel vplivati na družbo in odnose, kakšne nove dileme vnaša v naše življenje in kako smo ranljivi za vpliv, saj si povsem napačno predstavljamo, da vse dejavnosti na internetu potekajo v zasebnosti – v resnici pa smo pri tem v globalni izložbi.