George Orwell, ki se je rodil 25. junija 1903, je znan predvsem kot avtor romanov Živalska farma in 1984, morda pa niste vedeli, da se je v letih 1936 in 1937 prostovoljno bojeval na republikanski strani v španski državljanski vojni. To svojo izkušnjo je prepričljivo in presunljivo opisal v knjigi Poklon Kataloniji, ki je več kot 70 let po izidu v prevodu Uroša Kalčiča izšla v naši zbirki Poteze. V njej je zapisal: »Naj si takrat še tako preklinjal, pozneje si spoznal, da si bil v stiku z nečim nenavadnim in dragocenim. Bil si v skupnosti, kjer je bilo upanje nekaj običajnejšega kakor apatija in cinizem, kjer je beseda ›tovariš‹ dejansko pomenila tovarištvo in ni bila, kakor v večini dežel, zgolj puhla fraza. Tu je človek resnično vdihaval zrak enakosti.«

Kaj se dogaja z našo Evropo? Se je utrudila? Jo daje naduha ali se nam obeta kaj hujšega? Odgovorov nam ne bo dal nihče – ne delavec, ki je ostal na cesti, ne politik, ki ga pred mikrofon pripeljejo v limuzini, obloženi z usnjem in ptičjim javorjem.
Tudi založba Modrijan ne ponuja teh odgovorov, ponuja pa zgodbo o Evropi, ki jo je napisal sloviti britanski zgodovinar Norman Davies. Knjiga Zgodovina Evrope je najcelovitejše in največkrat ponatiskovano delo o evropski zgodovini.

Aprila je ugledna britanska revija Prospect objavila posodobljeno lestvico najvplivnejših intelektualcev in mislecev na svetu ta hip. Na njej so nekateri stari znanci, ki so bili na ta seznam imenovani (izglasovani) že pretekla leta. Letos pa nas posebej veseli, da je med vodilnimi svetovnimi misleci kar nekaj avtorjev, ki so pomembna dela v novejšem času izdali v (prav tako odličnih) prevodih pri založbi Modrijan.
Najpoprej je to britanski evolucijski biolog Richard Dawkins (1941), ki je številka ena letošnje Prospectove lestvice, pred slovenske bralce pa (poleg Sebičnega gena, 2006) stopa z Modrijanovimi knjigami Bog kot zabloda (2007), Razpletanje mavrice (2009), Največja predstava na Zemlji (2010) in Čudoviti svet (2012). Intelektualno občinstvo sveta je osvojil z ognjevitim zagovorom znanosti in doslednega racionalizma nasproti slepilu, prevari, praznoverju in množičnemu poneumljanju današnjega časa; o vsem tem tudi izčrpno govori v navedenih knjigah.
Na tretjem mestu je kanadski kognitivist, psiholog in lingvist Steven Pinker (1954).

Molekularna biologa Francis Crick in James D. Watson sta 25. aprila 1953 v reviji Nature objavila članek ›Molekularna zgradba nukleinskih kislin‹. V njem sta opisala molekulo DNK, ki je zgrajena v obliki dvojne vijačnice. Ta članek je bil po obsegu dokaj skromen, s svojo daljnosežnostjo pa je v znanstveno zavest človeštva udaril kakor atomska bomba. Odkritje DNK je pomenilo kvantni skok v človekovem védenju o naravi vsega živega.
Pravkar mineva točno šest desetletij od te objave in razvoj, ki ga je odtlej znanost v različnih smereh opravila, je naravnost osupljiv.

Prešine me, da sem bil pretežno odsoten, kadar so mi podeljevali kakšne nagrade. Ali pa se nisem mogel tega veseliti. Slast uspeha po prejemu zlate arene v Pulju za Oficirja z vrtnico mi je z izmišljenim intervjujem pokvarila neka novinarka. Takrat sem sicer snemal mini serijo Mamma Lucia v Pančevu in Košutnjaku. Šlo je za ekranizacijo romana The Fortunate Pilgrim Maria Puza v produkciji Carla Pontija s Sophio Loren v naslovni vlogi. Spominjam se njenega komentarja, ko je na snemanju slišala za mojo areno: »Ti si zdaj najboljši igralec v Jugoslaviji!«