Novica
Exegi monumentum aere perennius
29.10.2010
Akademik dr. Kajetan Gantar je doktor literarnih znanosti, klasični filolog in prevajalec, upokojeni redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, učitelj več generacij klasičnih filologov in večine danes aktivnih učiteljev latinščine in grščine. Pri založbi Modrijan je pred kratkim objavil prenovljeni prevod Heziodovih pesnitev Teogonija in Dela in dnevi (prvič je prevod izšel leta 1974 v zbirki Kondor), pred nekaj leti pa tudi novo izdajo Teofrastovih Značajev. Zdaj se med drugim ukvarja s prevajanjem razprave O vzvišenem Dionizija Longina, ki jo bomo objavili prihodnje leto.
Kajetan Gantar se je rodil 11. oktobra 1930 v Ljubljani (za obsežno biografijo klikni na www.sazu.si). Eno od slovesnosti ob njegovi osemdesetletnici smo pripravili v Modrijanovi knjigarni, in nedvomno je bil dogodek v torek, 26. oktobra, eden najpomembnejših in najbolje obiskanih to jesen v knjigarni.
Osrednji del dogodka, pogovor s Kajetanom Gantarjem, je vodil David Movrin, prav tako klasični filolog, doktor znanosti, prevajalec in Gantarjev nekdanji študent. Njun pogovor – o klasični filologiji po vojni in v poznejših obdobjih, o Gantarjevi mladosti, njegovih prvih objavah, o njegovem delu na Oddelku za klasično filologijo, o prevajanju danes, njegovih načrtih ... – bi zmogli spremljati še ure in ure, prav tako pa poslušati odlomke – v latinščini, stari grščini in slovenščini, ki jih je prebrala Jera Ivanc, klasična filologija, dramatičarka in dramaturginja, prevajalka in od pred kratkim umetniška vodja Dramskega odra za mlade LGL. Da je bil večer še slovesnejši, je poskrbel moški kvartet As pod vodstvom Blaža Strmoleta.
V Modrijanovi knjigarni smo posebej za to priložnost razstavili knjige, povezane z antiko in antično književnostjo, v ospredju pa so prevodi Kajetana Gantarja in nova številka revije Keria – MUSIS AMICUS. Posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja. Ogledati si je mogoče tudi izbor iz bogate Gantarjeve prevodne bibliografije, ki je razstavljen v levem izložbenem oknu (gledano iz notranjosti). Razstava bo na ogled do 12. novembra. Vabljeni!
Fotografije: Igor Modic
Multimedija
na vrh straniSorodne novice
na vrh strani15.05.2013
V Ljubljano prihaja srbski pisatelj Vladimir Pištalo, avtor romana Tesla, portret med maskami »
V eni prejšnjih novic smo samo namignili, zdaj pa gre zares. V Slovenijo, v Ljubljano, prihaja srbski pisatelj Vladimir Pištalo, avtor romana Tesla, portret med maskami. Roman je prvo Pištalovo delo, ki je prevedeno v slovenščino, za prevod pa smo poskrbeli pri Modrijanu s prevajalko dr. Đurđo Strsoglavec, odlično poznavalko južnoslovanskih književnosti pri nas. Knjiga je izšla v zbirki Poteze.
Pištalo je avtor več romanov in zbirk kratkih zgodb, največ pozornosti pred romanom o Tesli pa je pritegnil roman Milenijum u Beogradu (2000), ki se je leta 2008 uvrstil med pet nominiranih za prestižno francosko nagrado Femina v kategoriji tuji roman. Za Teslo, portret med maskami je Pištalo v začetku leta 2009 prejel ugledno srbsko književno nagrado – Ninovo, sledilo je lepo število prevodov, tudi slovenski, v ožjem izboru za Ninovo nagrado pa je bil tudi njegov zadnji roman Venecija (2011).
07.05.2013
O izgubljenem času dvajset let pozneje – 14. maja ob 18. uri v Modrijanovi knjigarni »
»V osemdesetih letih je bilo slovensko književno življenje v razcvetu, na straneh resnih intelektualnih publikacij in dnevnega tiska pa nihče od mnogih literarnih kritikov ni užival tako visoke mere spoštovanja in splošnega soglasja o tehtnosti njegovih estetskih sodb, kot ga je užival Andrej Inkret. Literarnim umetninam se je znal približati od znotraj, pri pazljivem opozarjanju na njeno izmuzljivo resnico in pripovedne stile pa si je vzel še čas za premislek o možnostih in dosegu lastne kritiške drže. Temu izzivu je odgovarjal na zgledno sistematičen način, ne le za literaturo, ampak tudi za gledališče, v svoji praktični kritiki pa je postavil visoke standarde, oprte na dvomečo distanco. Z eno besedo: Andrej Inkret je bil osrednja slovenska literarnokritiška avtoriteta, čas njegove kritike pa polnokrvni čas, ki ga smemo za izgubljenega priznati le v lastno škodo.«
05.05.2013
V Tednu vseživljenjskega učenja tudi pravopisno predavanje »Pravipis – presek jezikovnih kavljev« in predstavitev Pravipisa v Kopru »
Lektorski krožek na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in založba Modrijan v Tednu vseživljenjskega učenja* vljudno vabita na predstavitev knjige Pravipis: zbirka pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih, ki bo v sredo, 15. maja 2013, ob 19. uri v predavalnici Maestral 3 Fakultete za humanistične študije v Kopru (Titov trg 5).
Avtorica priročnika Aleksandra Kocmut bo med drugim izvedla krajše pravopisno predavanje Pravipis – presek jezikovnih kavljev in odgovarjala na jezikovna vprašanja obiskovalcev.
01.05.2013
»Dnevi luzofonije v Sloveniji« – predstavitev romana Devet noči brazilskega pisatelja Bernarda Carvalha »
Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Veleposlaništvo Federativne republike Brazilije v Ljubljani in založba Modrijan vabimo na predstavitev romana Devet noči brazilskega pisatelja Bernarda Carvalha, ki bo v okviru 2. ciklusa prireditev »Dnevi luzofonije v Sloveniji« v ponedeljek, 6. maja 2013, ob 18. uri v prostorih DSKP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.
Pogovarjali se bomo o Braziliji, brazilskih Indijancih, luzofoniji, ki povezuje portugalsko govoreče prebivalstvo v osmih državah po svetu, o njihovih kulturah ter odnosih med njimi. Spregovorili bomo tudi o pomembnosti portugalskega jezika in njegove razširjenosti po svetu.
26.04.2013
Okrogla miza in kratka retrospektiva filmov Žarka Lauševića ob izidu knjige Leto mine, dan nikoli »
Zgodovina pozna veliko primerov prepletanja resničnosti in izmišljenega, pa ne le tistih v literaturi, filmu ali vizualni umetnosti, kjer sta premešana namerno, ampak tudi tistih nasprotnih, ko se izmišljeno vplete v življenje. »Kot v filmu« je ne nazadnje stavek, ki odseva prav ta razmerja. Absurdna, pravzaprav tragična takšna situacija se je pred dvajsetimi leti pripetila Žarku Lauševiću. Sredi blesteče igralske kariere se mu je življenje obrnilo na glavo, ko se je pred nekim lokalom v Podgorici, kamor sta zavila z bratom, nepričakovano zapletel v pretep in v samoobrambi ubil dva človeka. Pristal je v beograjskem Centralnem zaporu, v katerem je snemal prizore iz filmov Brata po materi in Bolje od bega ter nanizanke Sivi dom. In kjer je med snemanjem filma spoznal cel kup stražarjev, z upravnikom pa sta bila celo v sorodstvu. Da bi preživel kruto igro usode, je začel pisati zaporniški dnevnik, ki ga je leta 2011 objavil v odmevni knjigi Leto mine, dan nikoli.
Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.