modrijan logotip
euroman logotip
   
 
o zbirki | prevajalci | drugi sodelavci | naročila | english
 
 
Danska
 

 

Klaus Rifbjerg

Slika
Billedet
prevod in spremna beseda Darko Čuden

 

128 strani
ISBN 978-961-241-200-5

 

odlomek iz knjige

Omenil je, da je on vedno tako delal in da je zato postal vitez danske zastave, in da tudi ve, da stric Nikolaj nikoli ne bo postal vitez danske zastave, če ne bo delal točno tako, in potem je nadaljeval z babico, ki prav gotovo ni vitez danske zastave, ker ni notri nobene ženske ali vsaj nobene, ki bi jo Guga poznal, no, pa vseeno, ona da že ve, za kaj gre, in čeprav o tem ne ve toliko kot stric Nikolaj in Guga, vseeno ve, to pa res, in zato naj živi, čeprav jih ima devetdeset.

Han nævnte, at det havde han altid gjort, og det var derfor han var blevet Dannebrogsmand, og han vidste også, at onkel Nikolaj aldrig var blevet Ridder af Dannebrog, hvis han ikke havde gjort nøjaktig det samme, og sådan var det med mormor, der ganske vist ikke var Dannebrogsmand eller Ridder af Dannebrog, for det var der ingen kvinder der blev eller i hvert fald ingen Guga kendte, men alligevel, hun vidste også, hvad det drejede sig om, og selvom hun ikke vidste det så meget som onkel Nikolaj og Guga, så vidste hun det, det gjorde hun og derfor skulle hun leve, selvom hun var halvfems år.

Klaus Rifbjerg s prevodom Slike (Billedet, 1998) prvič stopa v slovensko literarno krajino. V njej se izkaže za izvrstnega portretista ljudi in malodane forenzičnega opisovalca iger in igric med njimi. Vozlišče Slike je slavje ob babičini devetdesetletnici, na katero se polagoma zgrinjajo vsi mnogoštevilni družinski člani. Vsak od njih prinaša s seboj svoje posebnosti in svoje hibe, ki na praznovanju trčijo ob skrivnosti drugih in tvorijo z njimi nenavadne »slike«. Portret danske meščanske družine iz časa pred drugo svetovno vojno je še toliko bolj neizprosen, ker se izrisuje skozi prostodušni otroški pogled, a premore obenem tudi njegovo toplino.

Osrednja tema Rifbjergovega literarnega snovanja je človek. Avtor Slike ima skrajno prefinjen občutek za opazovanje ljudi navzven in navznoter, pa tudi sveta, ki te ljudi obdaja in jim kroji usodo. Ni naključje, da je pri njem pogost motiv nasilnega, a brezplodnega izrinjanja erotično in spolno. Rifbjerg ima razkošen zgodovinski spomin, pisavo, pogosto začinjeno z razuzdano neprisiljenostjo in spretno doziranim humorjem. Kot modernistični pisatelj ostri bralčevo doživljanje, tako da ta sam začuti, da je vključen v njegovo delo in se v njem odslikava. Njegovi junaki radi tlačijo, preganjajo, izrivajo in pozabljajo spomine iz otroštva, izkušnje in občutja, ki si jih nočejo priznati, ki pa prej ali slej bruhnejo na plan, ker jih preprosto ne morejo več zadrževati v sebi. Temeljno sporočilo je, da moramo sprejeti sebe in svoje napake prav zato, ker smo ljudje in čisto nič drugega. Svet je nepopoln, pravi Rifbjerg, in mi v njem prav tako, ampak tako pač je.

Klaus Rifbjerg

© Morten Holtum

Klaus Rifbjerg – njegovo polno ime je Klaus Thorvald Rifbjerg – se je rodil 15. decembra 1931 v Københavnu. Pravijo mu leposlovni mastodont novejše danske literature, pa tudi Veliki Klaus, sam si je nadel psevdonim Perrik. Danska literarna kritika ga za mastodonta označuje zato, ker je po eni strani izredno plodovit, po drugi strani pa žanrsko tako izjemno vsestranski kot le malokdo.

Rifbjergov literarni opus, od pesniškega debija leta 1956, ko petindvajsetleten izda pesniško zbirko Iskanje samega sebe (Under vejr med mig selv), ki ji do današnjega štetja sledi, reci in piši, še kakih trideset, obsega malodane dvesto dvajset del. Ti dobri dve stotniji izrisujeta pravi mozaik žanrske raznolikosti, saj se je lotil in se še loteva, kar si more izmisliti literarna veda: pesniških zbirk, zbirk črtic, zbirk esejev, otroških knjig, gledaliških iger, romanov, dnevnikov, filmskih scenarijev, televizijskih in radijskih iger, dnevnikov, kritik, potopisov, člankov, kronik itd. Klaus Rifbjerg je tako rekoč inštitucija v danskem duhovnem življenju, in ta inštitucija se je vzpostavljala v njegovih življenjskih fazah na različnih mestih v danskem javnem prostoru. Njegova dominantna pojava v danski modernistični literaturi v zadnji polovici 20. stoletja in onkraj pa ni zgolj posledica silovite kolikostne eruptivnosti, gre za, in tu je poudarek in zato oznaka Veliki Klaus, kakovostno produkcijo.

 
 
o zbirki | prevajalci | drugi sodelavci | naročila | | na vrh strani | |
  © Modrijan založba, d.o.o. | spletna stran: imagines