modrijan logotip
euroman logotip
   
 
o zbirki | prevajalci | drugi sodelavci | naročila | english
 
 

Sedemindvajset zgodb, sedemindvajset pogledov

euroman je zbirka 27 proznih del (roman, kratka proza, kratke zgodbe) iz 27 držav članic Evropske unije. Med bralce prihaja na poseben dan in v ne čisto običajnem času: 23. aprila, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic ter v obdobju slovenskega predsedovanja skupnosti 27 evropskih držav.

Knjige so razvrščene po abecednem redu slovenskih imen držav; Slovenija je postavljena na čelo, sledijo vse preostale od Avstrije do Velike Britanije.

Z eno samo izjemo (Torgny Lindgren) se tuja imena v zbirki prvič predstavljajo v slovenščini: v nekaj primerih ne le avtorji, ampak – s samostojnim knjižnim prevodom – celo države: Luksemburg (Guy Helminger), Malta (Vincent Vella), Latvija (Inga Ābele), Estonija (Tõnu Õnnepalu). Drugi, denimo prevodi z bolgarskega, ciprskega in litovskega govornega območja, pomagajo zapolnjevati vrzeli, ki jih na Slovenskem le obotavljivo premoščamo. Slovenijo pa zastopa pisatelj, v čigar opusu ima ravno razmišljanje o Evropi pomembno mesto in ki je v njej toplo sprejet: Drago Jančar s svojim novim, zdaj prvič objavljenim romanom Drevo brez imena.

Vsi izbrani avtorji so odmevni glasovi posamezne nacionalne književnosti. Najstarejši, na primer Belgijec Hugo Claus (1929–2008), Danec Klaus Rifbjerg (1931) in Čeh Ludvík Vaculík (1926), veljajo po teži, ugledu in številu svojih del za ključne osebnosti kulturnega življenja v svojih domovinah, nekateri mlajši izstopajo v svoji generaciji, tudi po nagradah: Bolgarka Dimova (1960) in Romun Lăzărescu (1974) sta na primer dobitnika prve in druge nagrade za vzhodnoevropsko literaturo, ki jo od leta 2006 podeljujejo na Dunaju, Portugalec Tavares (1970) je tri pomembne literarne nagrade dobil samo za roman Jeruzalem, Irka Keeganova (1968) pa svoje nagrade najbrž že težko našteje na pamet. Generacijsko so si torej precej različni, a so vendar vsa dela v zbirki nastala po letu '90 (samo ciprsko je malce starejše), slaba polovica pa je bila prvič objavljena celo po letu 2000.

Kakor države Evropske unije še zdaleč ne predstavljajo Evrope v celoti, tako tudi 27 proznih del ne more izčrpati stvarnosti naše skupne celine. Vseeno pa začrtujejo deli te zbirke svojevrsten zemljevid. Neverjetno močni literaturi nekdanjega vzhodnega bloka stoji ob boku samozavestna proza Zahoda; presenetljivi sta udarnost in svežina predstavnikov »malih«, za nas eksotičnih narodov. V nizu teh besedil najdemo vse teme in nasprotja dandanašnje Evrope: otepanje s posledicami travmatične zgodovine, družbene premike po padcu komunizma, dediščino kolonializma, probleme identitete in mejnosti, marginalnosti, medetnične konflikte, priseljenstvo in brezdomstvo, prepad med Zahodom in Vzhodom, terorizem, drastično spreminjanje vrednot, eksistencialno praznino, družinske odnose, osamljenost, izgubo, boga. Obenem oblikujejo besedila zbirke nekakšen okvir, ki tudi sam vpliva nanje in jih osvetljuje z novo lučjo. Domačnemu vonju po podeželju, »modrih poljih« v zgodbah Claire Keegan stojijo nasproti zadušljiva blokovska naselja na obrobju Rige pri Latvijki Ingi Ābele; liričnemu, skrivnostnemu vzdušju v zakotni provinci, prispodobi polpreteklih srednjeevropskih diktatur, Madžara Ádáma Bodorja se zoperstavlja Lăzărescujev huronsko zabavni obračun s postkomunistično družbo ter množičnimi občili; s toplim humorjem opisani odnos med očetom in sinom v Vaculíkovem romanu Kako se naredi fant najde protiutež v presunljivem klicu po materinski ljubezni v Materah Teodore Dimove; futuristično obarvano problematiziranje umetnosti v Genu za dvom Grka Nikosa Panajotopulosa pa v prizorih težavnega ciprskega osamosvajanja v noveli Lefkiosa Zafiriuja. Roman Nova finska slovnica Diega Maranija, italijanskega pisatelja, ki sicer dela kot prevajalec in tolmač na bruseljskem ministrskem svetu EU, se po drugi strani ubada s kar najbolj aktualnima evropskima temama: jezikom in nacionalno identiteto.

Zvrstno gledano prinaša zbirka romane in štiri zbirke kratkih zgodb. Med njimi so parodije, intimne drame, strupene študije nravi, avtobiografske pisave, kombinirane tradicije detektivskega in modernega romana. Tako lahko v romanu V rdečem Poljakinje Magdalene Tulli uživamo v preigravanju evropskih romantičnih, realističnih in naturalističnih konvencij, v Hotelskem svetu Ali Smith v eksperimentiranju z registri, časi in ločili, pri Luksemburžanu Guyju Helmingerju pa v samosvojem zajemanju iz kafkovskih pripovednih manir.

Seveda zgodbe same po sebi najbolje udejanjajo načelo odsotnosti meja, in to ne le znotraj EU. Treba se je samo ozreti na pisana porekla avtorjev: madžarski predstavnik je denimo rojen v Romuniji, avstrijski pa je ruskojudovskega rodu. Za meje se ne menijo niti junaki (prikupni Ferrerov Amador je vztrajno za petami svoji sreči zdaj v Belgiji zdaj v Španiji, Ženevi ali Parizu, protagonist Vertlibovih Vmesnih postaj v iskanju nove domovine roma med Bostonom, Tel Avivom in Sankt Peterburgom, cinični pariški galerist Ferrer v Echenozovem romanu Grem se potika celo po severnem polu) niti izmišljeni svetovi, kakršna sta Bodorjeva Sinistra in Šivi Magdalene Tulli, ki nista kakšna loca amoena, marveč razločni metafori določene družbenopolitične stvarnosti.

Pred nami je potemtakem zemljevid, na katerem se v polnosti izrisuje duhovni prostor naše širše domovine: njegova notranja povezanost, a tudi raznolikost in naravnanost navzven. Tako vse zgodbe tvorijo en sam roman, roman o stanju duha v spreminjajoči se sodobni Evropi, o zapuščini grozodejstev njene skupne zgodovine, o neverjetni duši njenih ljudi.

Največja zasluga za nastanek zbirke gre, razumljivo, prevajalcem in – večinoma v eni osebi – avtorjem spremnih besed. Te nemalokrat preraščajo razčlembo avtorja in njegovega opusa ter prehajajo v širšo predstavitev, ki nam želi približati slabše poznane književnosti, na primer malteško, luksemburško, litovsko, estonsko. K sodelovanju smo povabili nekaj najuglednejših in najizkušenejših prevajalcev pa tudi mlada obetavna peresa, ki bodo slovensko prevodno književnost bogatila še več naslednjih desetletij (večina jih je prispevala tudi spremno besedo). Bržkone se jim bodo kmalu pridružili tudi prevajalci iz nekaterih »malih« evropskih jezikov, ki smo jih za našo zbirko zaman iskali: tri dela, estonsko, finsko in latvijsko, so namreč prevedena posredno iz angleščine oziroma francoščine. Posebej nas veseli, da najmlajši članici, Romunijo in Bolgarijo – ko smo zasnovali zbirko, sta bili še v »čakalnici« –, ne zastopata le izvrstni deli, ampak tudi odlična prevajalca, čeprav se je prevajalka iz bolgarščine prvikrat preizkusila v literarnem prevajalstvu. Omenimo še, da se kakšna tretjina naših prevajalcev ukvarja tudi s pisateljevanjem oziroma pisanjem poezije.

In še nekoliko statistike.

Dela v zbirki, vključno s slovenskim, so bila napisana v 21 uradnih jezikih EU (izmed 23); to pomeni, da smo z Malte in Irske, kjer sta poleg angleščine uradna jezika malteščina oziroma irščina (gelščina), izbrali angleško pišoča avtorja.

Vsi avtorji, ne glede na starost, so še vedno aktivni. Najstarejši, Čeh Ludvík Vaculík, bo letos dopolnil 82 let, Romun Florin Lăzărescu je s 34 leti najmlajši med njimi.

Med avtoriji euromana je resda samo 6 pisateljic, zato pa je med prevajalci razmerje obrnjeno: kar 21 del so poslovenile prevajalke.

Pri »gradnji« zbirke je, če ne štejemo 26 avtorjev izvirnih del, neposredno sodelovalo 46 ustvarjalcev: 26 prevajalcev, 6 piscev spremnih besedil, 7 urednikov, 3 oblikovalci, 3 tehnični uredniki in, seveda, naš pisatelj Drago Jančar.

Skupni obseg naše zbirke je malo manj kot 5400 strani (okoli 340 tiskarskih pol), v povprečju imajo knjige po 200 strani.

urednici zbirke Bronislava Aubelj in Saša Jerele
oblikovanje Davor Grgičević, Branka Smodiš in Vesna Vidmar

drugi sodelavci Goran Čurčič, Tatjana Jamnik, Marta Kocjan - Barle, Mija Longyka,
Dušan Obštetar, Kazimir Rapoša, Aleš Učakar in Julija Uršič

format 130 × 200 mm
število strani 96–336
trda vezava, ščitni ovitek, označevalna vrvica
zbirko je natisnil Gorenjski tisk

izid zbirke je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS



28 knjigo Zgodbe s pogledom si lahko prenesete na vaš računalnik.
 
 
o zbirki | prevajalci | drugi sodelavci | naročila | | na vrh strani | |
  © Modrijan založba, d.o.o. | spletna stran: imagines