E-novice

Maja Novak

Maja Novak je prevajalka, pisateljica in publicistka. Leta 1997 je prejela nagrado Prešernovega sklada za književnost, bila je nominirana za nagrado kresnik, dvakrat pa tudi za večernico. Objavila je okoli 70 knjižnih prevodov iz angleščine, srbščine, hrvaščine, francoščine in italijanščine, med najpomembnejše pa sodijo prevodi za založbo Modrijan. Za prevod Teme Johna McGaherna je bila leta 2014 nominirana za Sovretovo nagrado.

Ali: Razmišljanje ob svetovnem dnevu knjige

»Jaz pravim, da mesto brez knjigarne ni mesto. Lahko si pravi, da je mesto, ampak če nima knjigarne, ve, da ne bo naplahtalo žive duše.« Tako v romanu Neila Gaimana Ameriški bogovi razmišlja gospod Hinzelmann, drobcen starec z zabavnimi zgodbami. Ena od lepših: medtem ko je preganjal jelena, ki mu je poskušal ubežati tako, da je bredel čez jezero, je jezero na lepem zamrznilo, da so jelenove noge ostale ukleščene v ledu. Hinzelmann se je približal nemočni živali in tik ob njenem ušesu sprožil puško. Jelen se je tako ustrašil, da je skočil iz kože. Ves rožnat in gol kot miš jo je ucvrl v gozd, jelenovo kožo, parklje in rogove pa je gospod Hinzelmann kot lovsko trofejo ponosno prinesel domov.

Nisem si mogla kaj, da se ob tej tipični tall tale, »nategnjeni« ameriški zgodbi, ne bi začela režati, ampak kaj, ko z ameriškimi bogovi v naročju sedim pred tipično slovensko kavarno: levo od mene so moški v nekakšnih delovnih pajacih, mogoče zidarji, hišniki ali varnostniki, desno od mene so točno enaki moški, le da še natančneje obriti po glavi, da se ve, kdo je tukaj nevaren, in oboji se zabuljijo vame. Ker se režim, se razume. In eden, ki ima očitno probleme z očmi (sicer ne bi »pecal« ženske mojih let), poskuša navezati stik z vprašanjem: »Kaj a vi ste pa kar sama?« Brez kakih vejic seveda. >>>

Samo piko še pritisnem, tako je imel pred davnimi, davnimi časi v izvrstni slovenski nanizanki Dekameron navado govoriti Stane Sever v vlogi messera Boccaccia; samo piko je še pritisnil, pa je bila zgodba končana, in messer Boccaccio se je lahko z užitkom posvetil ravno prav popoprani, slastni jedači, ki mu jo je pripravila njegova zvesta kuharica. Ker sem odraščala ob tej nanizanki, sem se zamlada dokopala do prepričanja, da bo takrat, ko »bom bila« velika in »bom bila« pisateljica, vseh mojih težav konec, ko bom v svojih romanih ali kratkih zgodbah pritisnila zadnjo piko.
Japajada, kaj pa še. Pisateljeve težave se takrat šele začenjajo. >>>

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.