Knjižni program

Temple Grandin, priznana znanstvenica na področju zoologije in zagovornica ljudi z avtizmom, je na skrivnosten način vedno znala pokukati v miselno življenje živali. »Zaradi avtizma sem imela težave v šoli in družbi, zato pa sem toliko lažje razumela živali,« pravi sama. Pri pisanju knjige Govorica živali (Animals in Translation, 2005), ki je postala uspešnica, je uporabila to svojo sposobnost in enkrat za vselej spremenila naše dojemanje živali. S knjigo Živali nas človečijo pa bo spremenila naše ravnanje z njimi in naše vedenje o tem, česa si živali želijo in kaj potrebujejo.

Odrske pripovedke so izčrpen priročnik za lutkovno ali igralsko uprizoritev treh pravljic, ki jih je Eka Vogelnik priredila v dramska besedila.
V knjigi so zbrane Levstikova pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico, sodobna pravljica Marije Vogelnik O deklici, ki je prehitro rasla ter koroška ljudska pripovedka O miški, ki si je trebušček raztrgala. Predstavljene so najprej s celotnim besedilom pravljice, sledijo kratki ilustrirani prizori iz zgodbe in dramsko besedilo, na koncu pa še nabor pesmi iz predstave z notami in akordi.
Knjigi je priloženo še papirnato namizno lutkovno gledališče za igranje doma in kot pomoč mentorjem in mladim igralcem pri vajah.

101 zelenjavni jedilnik je nova, posodobljena izdaja knjige, ki je kot prva izvirna slovenska vegetarijanska kuharica izšla leta 1983, bila pohvaljena, uporabljana in je že zdavnaj razprodana. Že takrat, kot tudi v tej prenovljeni izdaji, je bila namenjena ljubiteljem brezmesne prehrane, tistim, ki si radi pripravijo zelenjavni obrok za spremembo, in sladokuscem na sploh. V novi izdaji so nekatere jedi zamenjane z drugimi, nekaj je dodanih, recepti pa so kakor prvotno sestavljeni v jedilnike, ki po hranilni vrednosti nasitijo štiri lačne ljudi. Vsi so bili preizkušeni takrat in zdaj ponovno.

Srčna želja detektiva Francisa, da bi se namesto razreševanju krvavih ugank to pozno pomlad predajal samo še užitkom poležavanja na soncu in mačjega ljubimkanja, splava po vodi, ko revir pretrese nova serija umorov. Tokrat žrtve niso samo mehkošapci, pač pa tudi njihovi zapriseženi nasprotniki, bevskači. Smrtne ugrizne rane, ki bi jih po obliki in velikosti sodeč lahko povzročili tako eni kakor drugi, zasejejo dvome – kateri vrsti pripada morilec? Se skriva v bližnjem zavetišču, ki se zadnji mesec pred poletjem sumljivo hitro polni?

Avtor knjižne uspešnice Vatikan, d. d., raziskovalni novinar Gianluigi Nuzzi, se je v svoji najnovejši knjigi lotil slabo raziskanega področja: razraščanja kalabrijske mafijske združbe 'ndrangheta v severni Italiji.
Industrializirani sever Italije je eno najbogatejših območij na svetu, vendar se zdi, da ga tare tiha, zahrbtna, neozdravljiva bolezen. 'Ndrangheta, mafija iz nerazvitih pokrajin Lokrida in Aspromonte na jugu italijanskega škornja, se je trdno zasidrala v okolici Milana. Gre za kriminalno združbo, o kateri je zaradi njenega skrajno konspirativnega delovanja malo znanega.

Sanje ali nočna mora? Že dve stoletji naša pričakovana življenjska doba naraste vsako leto za tri mesece. V bližnji prihodnosti, prej kot si mislimo, bomo lahko živeli petdeset, sto let dlje.
Skupina francoskih raziskovalcev je brez velikih besed odkrivala skrivnosti dolgoživosti. Njen vodja Miroslav Radman nam tu prvič razkriva zgodbo tega odkritja, ki bo zrevolucioniralo človeštvo in mu prineslo upanje, da bomo končno premagali raka.

V romanu nam avtor podaja dve zgodbi o pretresljivosti smrti, ki sta pomembno posegli v njegovo življenje. Čeprav sta zgodbi na videz nepovezani, ju med drugim tesno poveže pisateljeva pričevalska, sčasoma pa tudi doživljajska vpletenost. Zanj postaja tuje življenje ogledalo, v katerem se odslikava njegovo lastno bivanje in povratno vpliva na oživljanje njegovega intimnega razmerja ter na njegov odnos do drugih.

V samotnem zaselku Brinje ni vse tako preprosto, kot je videti na prvi pogled. Zdi pa se, da prebivalci tega pozabljenega kraja znajo živeti z njegovimi pomanjkljivostmi in si zatiskati oči pred raznovrstnimi čudaštvi in norostmi, dokler se ne zgodi nekaj, ob čemer so se prisiljeni soočiti s svojimi najhujšimi strahovi.
So skrivnosti, ki pridejo na dan. In so take, ki za vselej ostanejo skrite. Recimo v rži.

Philip Roth v Ponižanju (The Humbling, 2009) prikaže usodo šestdesetletnika Simona Axlerja, enega najboljših gledaliških igralcev svoje generacije, ki mu po stotinah sijajno uprizorjenih vlog usahne igralska moč. Odtujen sebi in svojim bližnjim doživi živčni zlom, zatem pa ga z roba samouničenja, kot se zdi, na varno potegne erotična zveza z (dotlej lezbično) hčerko njegovih prijateljev iz mladih dni.
Roman se uvršča v kontekst ključnih besedil sodobnosti, saj Roth v njem s slogovno natančnostjo pred bralcem zavrti zgodbo o ljubezni in strasti, uspehu in prestižu, podčrtano z ironičnimi spoznanji o njihovi minljivosti.

Težko si je predstavljati bolj nenavaden, srhljiv in neoprijemljiv državni aparat od Palače sanj ali Tabir seraja, ki nam ga kot skoraj groteskno nabuhel simbol totalitarizma na straneh tega romana izriše Ismail Kadare. Ustanova, v kateri se zbirajo, prebirajo, interpretirajo in hranijo sanje prebivalcev celotnega Otomanskega cesarstva, da bi z njihovo pomočjo razbrali prihodnost in pravočasno ukrepali, pa kljub svojim neskončnim pisarnam, nepregledni množici zaposlenih in navideznemu objektivizmu ni nič drugega kot še eno od orodij vodilnih državnih tokov, ki njeno funkcijo o pravi priložnosti izkoristijo v svoj prid.