Knjižni program

Ko dokonča študij in privarčuje za pot, se Južnoafričan John končno odpravi v svet – in svet je vse: svoboda, umetniška kariera, strast. Pristane v obljubljenem Londonu, poišče si službo in življenje se začne. A vse drugače, kot si je predstavljal. Svoboda kmalu dobi priokus prazne rutine računalniškega programerja, umetniški navdih je le še pobožna želja, priložnostni skoki v posteljo pa ne premorejo niti topline, kaj šele strasti.

Leningrad pozimi 41/42. Mesto je oblegano že več mesecev, vklenjeno v mraz in neizprosno lakoto, povsod ruševine, trupla. Sedemnajstletnega židovskega fanta Leva Beniova – njegov oče pesnik je bil že pred leti izginil kot žrtev sovjetske čistke, mati in sestra pa sta se pred Nemci umaknili na podeželje – trenutek deške neugnanosti in radovednosti pripelje v ječo, kjer spozna Koljo, karizmatičnega mladega vojaka Rdeče armade, ki je obtožen dezerterstva.

Cohen je Knjigo milosti, za mnoge poznavalce eno svojih najboljših del, izdal leta 1984, ko je dopolnil petdeset let. Sestavlja jo petdeset besedil – pesmi v prozi – v dveh skoraj enakih delih. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve – z njimi želi izpovedati svojo duhovno in moralno prenovo, izraziti šibkost, žalost in krivdo, ko se sooča s tem, kar se sprva zdi podobno nedoumljivemu vesolju.

Življenje Maxa Ophulsa se konča z umorom – ubijalec je njegov šofer, musliman Noman Šer Noman. Sprva se zdi, da je motiv politične narave, saj je bil Max indijski veleposlanik in vodja ameriške protiteroristične organizacije, a se pozneje izkaže, da je vzrok povsem drugačen …

Kar mi leži na duši je zgodba o deželi in zgodba o ženski. Dežela je Chiapas, najjužneje ležeča zvezna država v Mehiki, ženska je Camila, Čilenka ranjene duše, ki se poda v Mehiko iskat pot iz svoje bolečine. Skozi njeno dojemanje in njeno osebno zgodbo je predstavljen družbenopolitični položaj Chiapasa in posredno vse Latinske Amerike.

Kako vojak popravi gramofon je prvoosebna pripoved avtobiografsko obarvanega lika Aleksandra Krsmanovića, ki je tako kot avtor sam pol srbske, pol bošnjaške (muslimanske) krvi ter odrašča v Višegradu, mestu na Drini z znamenitim kamnitim mostom iz naslova Andrićevega romana.

»Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« (Jn 18, 27)

Jezusovo življenje je prva knjiga Renanovega monumentalnega dela Zgodovina izvorov krščanstva (1863–79). Čeprav jo zlasti po znanstveni plati preostale knjige presegajo, ni tolikšne popularnosti doživela nobena: Jezusovo življenje je leta 1867 izšlo že trinajstič.
Skrivnost tega uspeha je preprosta: zgodbo, ki jo večina zahodnih ljudi še danes šteje za največjo zgodbo vseh časov, je Renan povedal na način, ki je natanko ustrezal 19. stoletju. Evangelij po pozitivistično, evangelij kot roman. Sodobniki in sodobnice nad besedilom niso bili navdušeni zato, ker bi iz njega izvedeli kaj bistveno novega o Jezusu: saj tudi niso – očarani so bili nad občutkom, da je Jezus pred njihovimi očmi »zaživel«, da jim je bil »nazorno prikazan«.

Leto 2006, Hattiesburg, država Maine v ZDA. Rachel, pomočnica okrožnega šerifa, raziskuje izginotje štirih mladih natakaric. Potem izgine tudi ona. Agentka FBI Marie Parks, specializirana za lov na »križarske morilce«, se odpravi po Rachelini sledi. Njeno zmaličeno truplo in trupla štirih izginulih natakaric najde v kripti porušene stare cerkve, pribita na križe. Morilec je bil menih, ki je nosil Satanova znamenja.

Mali John odrašča in se vse bolj zaveda, da je drugačen od drugih, kaj drugačen – on je nenormalen. In sramotno nenormalna je tudi njegova družina: oče ga ne pretepa, mati vozi kolo, vsak dan nosijo čevlje in nihče ne hodi v cerkev. Življenje naplavlja vse več spoznanj, nerešenih vprašanj in dilem in celo tisto vsakdanje se kaže v novi luči.
Bralec svet motri skozi oči fanta, ki išče svoje mesto v družini in družbi in se sooča s problemi identitete.

New York na prelomu osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja. Jindřiška, alias Gin, kot jo kličejo njeni znanci in prijatelji, je ilegalna imigrantka iz Češkoslovaške, ki si vsakdanji kruh služi kot taksistka. Čeprav večinoma vozi ponoči, je ni strah; zdi se, da jo naivnost pred zunanjim svetom celo varuje. A kruta realnost slednjič vdre tudi v Jindřiškin mehurček ...
Iva Pekárková duhovito in nadvse sočno razgrne pred bralca podroben zemljevid newyorških ulic.