E-novice

Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Christa Wolf »

nemška pisateljica, 1929–2011

Christa Wolf je eno največjih imen povojne (vzhodno)nemške literature. Bila je članica vladajoče komunistične partije in tudi po združitvi Nemčije še zagovarjala pravilnost humanistične-komunistične ideje, zaradi česar je bila tako pod režimom kot v demokraciji predmet številnih kritik.
V svojih delih kritično obravnava vojne teme in odtujenost modernega življenja v razdeljeni domovini, pogosto pa s poudarjanjem ženske perspektive vnaša v pripovedi dodatno noto kritike patriarhalnih struktur oblasti in nasilja, ki so ustaljene v povojni družbi. Pred Augustom so bile v slovenščino prevedene njene knjige Premišljevanje o Christi T. (1974), Kasandra (1989) in Razdeljeno nebo (2010).

več »

George Saunders »

ameriški pisatelj, 1958

George Saunders je objavil več knjig kratke proze pa tudi nekaj esejističnih del. V svojih zgodbah se pogosto posveča temam potrošništva, korporacijske kulture in vloge medijev v sodobnem svetu. Za svoja dela je prejel številne literarne nagrade: prav za knjigo Deseti december je dobil nagradi Story Prize (2013) in Folio Prize (2014), uredniki revije New York Times Book Review so zbirko uvrstili med deset najboljših knjig leta 2013, bila je tudi v finalu za ameriško državno nagrado.

več »

Anaïs Nin »

ameriška pisateljica, 1903–1977

Anaïs Nin se je rodila v umetniški družini v Parizu; oče Joaquín Nin je bil špansko-kubanski pianist in skladatelj, mati Rosa Culmell francosko-nizozemska pevka s klasično glasbeno izobrazbo. Oče je družino zapustil, ko je bila Anaïs še otrok, in takrat mu je začela pisati pisma, ki so postala del dnevnika, ki ga je pisala vse do konca življenja in s katerim je tudi zaslovela. Pri šestnajstih je opustila šolanje in začela pozirati umetnikom. Svojega bodočega moža Hugha Parkeja Guilerja je spoznala v Havani, se z njim leta 1924 preselila v Pariz, od tam pa sta pred drugo svetovno vojno pobegnila v ZDA. Pri štiriinštiridesetih je srečala igralca Ruperta Pola in se z njim čez osem let poročila, čeprav se od prvega moža ni ločila.

več »

Heinrich Böll »

nemški pisatelj, 1917–1985

Heinrich Böll je eden najpomembnejših nemških pisateljev druge polovice 20. stoletja. Svoja prva prozna dela je objavljal že kmalu po vojni, ki jo je sicer preživel kot vojak vermahta, končal pa kot ameriški vojni ujetnik.
Po koncu vojne kalvarije je pred mladim in talentiranim pisateljem zazevala srhljiva praznina na mestu, ki ga je prej dolga stoletja zapolnjevala pregovorna nemška dostojnost in pravičnost: opazil je kričečo hinavščino še dovčerajšnjih podpornikov režima, ki so se pod novo oblastjo potuhnili, nato pa v preobleki kot demokrati skušali po svoje krojiti družbo; soočil se je z lastno preteklostjo in za nazaj nedoumljivim dejstvom udeležbe pri ultimativnem zlu; in znašel se je pred uničeno, poteptano ter fizično razrušeno domovino, ki jo je bilo v vseh smislih treba graditi na novo.

več »

Simone de Beauvoir »

francoska pisateljica, 1908−1986

Znana francoska pisateljica, eksistencialistična filozofinja, družbena teoretičarka, feministka in politična aktivistka Simone de Beauvoir je v svojem času briljirala kot izjemna intelektualka. Mednarodno pozornost je vzbudila z delom Drugi spol (1949), ki je sprožilo tektonski premik v razumevanju ženske in človeškega bitja.

več »

Stuart Evers »

britanski pisatelj, 1976

Stuart Evers je bil najprej knjigotržec in urednik. Leta 2011 je pri založbi Picador objavil knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Deset zgodb o kajenju (Ten Stories About Smoking) in zanjo prejel nagrado londonskega knjižnega sejma (The London Book Award). Sledila sta roman If This Is Home in zbirka Your Father Sends His Love.

več »

Želimir Periš »

hrvaški pisatelj, 1975

V Zadru rojeni pisatelj je po izobrazbi informatik. Njegove kratke zgodbe, drame in poezija so objavljene v literarni periodiki in zbornikih. Prejel je več književnih priznanj, med njimi nagrado Lapis Histriae. Zbirka Mučenice so njegov knjižni prvenec.

več »

Ruth Dupré »

ameriška pisateljica

Ruth Dupré se je rodila v New Orleansu v ameriški zvezni državi Louisiani, zdaj pa živi v regiji Dallas-Fort Worth na severu Teksasa. Pred letom 2010 je pisala samo glasbene igre in šaljivo-srhljive romane. Nato je spoznala glasbo Vlada Kreslina – in njeno življenje se je obrnilo v nenavadno, osupljivo smer. Sama pravi takole: »Zame je 'dom' najsilnejša podoba, najgloblje hrepenenje. Nisem razumela besed v Vladovih pesmih, a to ni bilo pomembno; zame Vlado poje o 'domu' – ne o hiši mojega otroštva, temveč o prvinskem prostoru globoko v meni.

več »

Patrick Deville »

francoski pisatelj, 1957

Patrick Deville je študiral primerjalno književnost in filozofijo na univerzi v Nantesu in tam nekaj časa tudi delal kot docent. V 80. letih je živel na Bližnjem vzhodu, v Nigeriji in Alžiriji, v 90. pa obiskal Kubo, Urugvaj, srednjeameriške države in države nekdanjega vzhodnega bloka. Ta potovanja so bila eno izmed izhodišč njegovega literarnega ustvarjanja.
Je ustanovitelj in vodja Maison des écrivains étrangers et des traducteurs v Saint-Nazairu ter njene revije Meet.
Dolgo je pisal v zelo počasnem ritmu, v prvih štiriindvajsetih letih (do 2011) je objavil le devet romanov. Dolgo je bil »hišni« pisatelj založbe Minuit, ki se je drži sloves nadaljevalke usmeritev novega romana. Iz tega obdobja velja izpostaviti zlasti romana Longue vue (Daljnogled) in Le feu d'artifice (Ognjemet).

več »

Tatjana Gromača »

hrvaška pesnica, pisateljica, esejistka in novinarka, 1971

Tatjano Gromača slovenski bralci že dobro poznajo (kljub avtoričinemu pregovornemu odporu do potovanj in javnih nastopov), saj so pri nas izšli prevodi njene pesniške zbirke Ali je kaj narobe?, romana Črnec in potopisnih esejev Bele vrane. Njen drugi roman Božanska dječica (Božji otročički, 2012) – je na prvem valu hrvaškega nacionalnega radia doživel radijsko priredbo, med hrvaškimi bralci zelo priljubljena knjiga pa je leta 2012 prejela tudi nagrado Vladimirja Nazorja za književnost in nagrado časnika Jutarnji list.

več »