E-novice

Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Timur Vermes »

nemški publicist in avtor, 1967

Vermes je po študiju zgodovine in politologije deloval kot novinar s prispevki za različne nemške časnike (münchenski Abendzeitung, kölnski Express) in revije. Medtem se je ukvarjal tudi s pisanjem raznih priložnostnih besedil, leta 2010 je izdal knjigo München für Verliebte (München za zaljubljence), leta 2012 pa uspešnico Er ist wieder da (Spet je tukaj).

več »

Robert Hughes »

avstralski umetnostni kritik, pisatelj in producent televizijskih dokumentarnih filmov, 1938–2012

Hughes je zaslovel s knjigo in televizijsko serijo o moderni umetnosti, The Shock of the New, in s svojimi dolgoletnimi umetnostnokritiškimi prispevki za revijo Time. Znan je bil po svojih bojevitih kritikah umetnosti in umetnikov; po okusu je bil konservativec, vendar se ni pridružil nobenemu filozofskemu taboru. Kritištvo je povzdignil na raven umetnosti, kajti v sočni prozi je znal živo zadeti bistvo svoje misli ali občutka o vsaki umetnini. Novinar New York Timesa ga je opisal kot »najslavnejšega umetnostnega kritika na svetu«.

več »

Marguerite Duras »

francoska književnica in filmska režiserka, 1914–1996

Marguerite Duras se je rodila 4. aprila 1914 kot Marguerite Donnadieu v današnjem Saigonu. Preživela je težko mladost v francoski Indokini, v Parizu je študirala matematiko in nato pravo. Kot komunistka je med vojno sodelovala z odporniškim gibanjem. Leta 1943 se je ob izidu svojega prvega romana odločila, da se bo preimenovala v Marguerite Duras.
Pod tem psevdonimom jo kot književnico in filmsko režiserko pozna ves svet. V slovenskem prevodu so do zdaj izšli delno avtobiografski Ljubimec, kratki roman Moderato cantabile, zbirka kratke proze Bolečina in roman Boj z morjem, poznamo pa jo tudi po dramah in radijskih igrah ter seveda po filmu Hirošima, ljubezen moja, ki ga je posnela z režiserjem Alainom Resnaisom.

več »

Steven Bach »

ameriški producent, predavatelj in biograf, 1938–2009

Bach, ki je bil dober poznavalec filmske umetnosti, je dolga leta deloval kot glavni izvršni producent slovitega ameriškega filmskega studia United Artists, kjer je dodobra spoznal naravo filmske produkcije. O filmskih študijah je predaval na Univerzi Columbia in na kolidžu v Benningtonu.
Bralci ga poznajo po njegovih biografskih delih o Marlene Dietrich (Marlene Dietrich. Life and Legend, 1992), Mossu Hartu (The Dazzler. The Life and Times of Moss Hart, 2001) in Leni Riefenstahl (Leni. The Life and Work of Leni Riefenstahl, 2007).

več »

Sanja Rozman »

zdravnica, psihoterapevtka, 1956

Sanja Rozman je zdravnica, psihoterapevtka in avtorica knjig Sanje o rdečem oblaku, Peklenska gugalnica in drugih del s področja nekemičnih odvisnosti. V svojem delu, ki ga opravlja v zavodu »Sprememba v srcu«, združuje terapevtske pristope raznih terapevtskih tehnik v celovit sistem zdravljenja. Njeno izvirno delo, ki je pri nas pustilo sled predvsem v zavedanju ljudi o zasvojenosti z odnosi, jo je uveljavilo tudi v mednarodnem merilu.

več »

Tim Winton »

avstralski pisatelj, 1960

Tim Winton je eden najbolj uveljavljenih sodobnih avstralskih pisateljev, zadnja leta vse pogosteje prevajan tudi v slovenščino (Jezdeci, Hiša na Ulici oblakov, Vdih). Pisati je začel že kot študent, slavo v domovini pa mu je prinesel poetični epski roman Hiša na Ulici oblakov, ki so ga v Avstraliji uspešno prenesli tudi na oder in televizijske ekrane. Sedemnajst avstralskih režiserjev je ravno ekraniziralo tudi njegovo zbirko kratkih zgodb »Preobrat« (The Turning), »tam doli« pa nestrpno pričakujejo izid njegovega romana »Visoko zgoraj, na samem« (Eyrie). Je edini avstralski avtor, ki je že štirikrat prejel nagrado Miles Franklin za najboljši avstralski roman.

več »

Agota Kristof »

švicarska pisateljica madžarskega rodu, 1935–2011

Agota Kristof, »romanopiska brez domovine«, je bila švicarska pisateljica madžarskega rodu, ki je pisala v francoščini.
Po dokaj idiličnem otroštvu na madžarskem podeželju je morala po očetovi aretaciji v času komunistične vladavine v državni internat, kjer je, ločena od domačih, v zelo skromnih razmerah in ob pomanjkljivi prehrani končala srednjo šolo. Dve leti po maturi, leta 1956, je med madžarsko protikomunistično vstajo z možem (svojim nekdanjim srednješolskim profesorjem zgodovine) ter štirimesečno hčerko prebegnila v francoski del Švice. Zaposlila se je v tovarni ur kot delavka za tekočim trakom in se učila francoščine, dotlej neznanega ji jezika. Po petih letih je zapustila moža, prenehala delati v tovarni in pričela obiskovati tečaje francoščine na neuchâtelski univerzi.

več »

Gustaw Herling Grudziński »

poljski prozaist, esejist in literarni kritik, 1919–2000

Gustaw Herling Grudziński je eden izmed največjih poljskih pisateljev 20. stoletja. Rodil se je v poljskojezični židovski družini v okolici Kielc, študiral poljščino v Varšavi in že zelo mlad debitiral kot literarni kritik. Po nemškem napadu na Poljsko se je leta 1940 poskušal prebiti v Litvo, toda pri prečkanju meje ga je aretiral NKVD, tako da se je v letih 1940–42 znašel v sovjetskem delovnem taborišču v bližini Arhangelska.

več »

Mikołaj Łoziński »

poljski pisatelj židovskega rodu, 1980

Mikołaj Łoziński je študiral sociologijo na pariški Sorboni. Preživljal se je kot pleskar, fotograf, prevajalec in asistent slepe psihoterapevtke. Za prvi roman Reisefieber (2006, slov. 2008), v katerem na kameralen, bergmanovski način pripoveduje o zapletenih odnosih med ljudmi, nezmožnosti sporazumevanja in strahu pred bližino, je prejel drugo nagrado na natečaju varšavskega Sklada za kulturo in prestižno nagrado Sklada Kościelskih. Za otroke je leta 2008 izdal Pravljice za Ido.
Za drugi roman Knjiga (2011) je prejel »potni list« tednika Polityka.

več »

Adania Šibli »

palestinska pisateljica, 1974

Adania Šibli je za svoji prozni deli Dotik (Masaas, 2002) in Ljubezen je za vse enako daleč (Kulluna Ba’eed Bethat al Miqdar ‘an al Hub, 2004) prejela nagrado za najboljšega mladega palestinskega avtorja. Poleg proze piše tudi drame in eseje. Njena dela so bila prevedena v več jezikov, drama Napaka (The Error) pa uprizorjena na angleških in ameriških odrih. V svojem zadnjem delu, arabsko-francoski knjigi Značaji v razseljenstvu (Dispositions, 2012), preučuje, kako je preselitev iz znanega v neznano okolje vplivala na ustvarjanje sodobnih palestinskih umetnikov, ki so nekaj časa živeli v Parizu.

več »