Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Jules Michelet »

francoski zgodovinar, 1798–1874

Michelet se je po diplomi leta 1821 zaposlil kot profesor zgodovine. V tem obdobju se je ukvarjal s pisanjem učbenikov, kasneje pa se je lotil monumentalnega dela Francoska zgodovina, za dokončanje katere je potreboval skoraj trideset let. Vmes je pisal še druga dela – leta 1839 je objavil svojo Rimsko zgodovino. Morda je bil eden prvih zgodovinarjev, ki se je ukvarjal z zgodovino srednjega veka. Vztrajal je, da bi se morala zgodovina ukvarjati z ljudmi, ne pa samo z voditelji in njihovimi ustanovami.

več »

Tim Winton »

avstralski pisatelj, 1960

Tim Winton je eden najbolj uveljavljenih sodobnih avstralskih pisateljev, zadnja leta vse pogosteje prevajan tudi v slovenščino (Jezdeci, Hiša na Ulici oblakov, Vdih). Pisati je začel že kot študent, slavo v domovini pa mu je prinesel poetični epski roman Hiša na Ulici oblakov, ki so ga v Avstraliji uspešno prenesli tudi na oder in televizijske ekrane. Sedemnajst avstralskih režiserjev je ravno ekraniziralo tudi njegovo zbirko kratkih zgodb »Preobrat« (The Turning), »tam doli« pa nestrpno pričakujejo izid njegovega romana »Visoko zgoraj, na samem« (Eyrie). Je edini avstralski avtor, ki je že štirikrat prejel nagrado Miles Franklin za najboljši avstralski roman.

več »

Agota Kristof »

švicarska pisateljica madžarskega rodu, 1935–2011

Agota Kristof, »romanopiska brez domovine«, je bila švicarska pisateljica madžarskega rodu, ki je pisala v francoščini.
Po dokaj idiličnem otroštvu na madžarskem podeželju je morala po očetovi aretaciji v času komunistične vladavine v državni internat, kjer je, ločena od domačih, v zelo skromnih razmerah in ob pomanjkljivi prehrani končala srednjo šolo. Dve leti po maturi, leta 1956, je med madžarsko protikomunistično vstajo z možem (svojim nekdanjim srednješolskim profesorjem zgodovine) ter štirimesečno hčerko prebegnila v francoski del Švice. Zaposlila se je v tovarni ur kot delavka za tekočim trakom in se učila francoščine, dotlej neznanega ji jezika. Po petih letih je zapustila moža, prenehala delati v tovarni in pričela obiskovati tečaje francoščine na neuchâtelski univerzi.

več »

Gustaw Herling Grudziński »

poljski prozaist, esejist in literarni kritik, 1919–2000

Gustaw Herling Grudziński je eden izmed največjih poljskih pisateljev 20. stoletja. Rodil se je v poljskojezični židovski družini v okolici Kielc, študiral poljščino v Varšavi in že zelo mlad debitiral kot literarni kritik. Po nemškem napadu na Poljsko se je leta 1940 poskušal prebiti v Litvo, toda pri prečkanju meje ga je aretiral NKVD, tako da se je v letih 1940–42 znašel v sovjetskem delovnem taborišču v bližini Arhangelska.

več »

Mikołaj Łoziński »

poljski pisatelj židovskega rodu, 1980

Mikołaj Łoziński je študiral sociologijo na pariški Sorboni. Preživljal se je kot pleskar, fotograf, prevajalec in asistent slepe psihoterapevtke. Za prvi roman Reisefieber (2006, slov. 2008), v katerem na kameralen, bergmanovski način pripoveduje o zapletenih odnosih med ljudmi, nezmožnosti sporazumevanja in strahu pred bližino, je prejel drugo nagrado na natečaju varšavskega Sklada za kulturo in prestižno nagrado Sklada Kościelskih. Za otroke je leta 2008 izdal Pravljice za Ido.
Za drugi roman Knjiga (2011) je prejel »potni list« tednika Polityka.

več »

Adania Šibli »

palestinska pisateljica, 1974

Adania Šibli je za svoji prozni deli Dotik (Masaas, 2002) in Ljubezen je za vse enako daleč (Kulluna Ba’eed Bethat al Miqdar ‘an al Hub, 2004) prejela nagrado za najboljšega mladega palestinskega avtorja. Poleg proze piše tudi drame in eseje. Njena dela so bila prevedena v več jezikov, drama Napaka (The Error) pa uprizorjena na angleških in ameriških odrih. V svojem zadnjem delu, arabsko-francoski knjigi Značaji v razseljenstvu (Dispositions, 2012), preučuje, kako je preselitev iz znanega v neznano okolje vplivala na ustvarjanje sodobnih palestinskih umetnikov, ki so nekaj časa živeli v Parizu.

več »

Ljuba Dornik Šubelj »

slovenska zgodovinarka, 1949

Ljuba Dornik Šubelj je po diplomi na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani v letih 1973–83 poučevala v Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu, v letih 1983–90 je bila v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve samostojni analitik v raziskovalni skupini za proučevanje zgodovine organov za notranje zadeve, od leta 1990 je delala v arhivu Ministrstva za notranje zadeve, od leta 1998 pa v Arhivu Republike Slovenije.

več »

Terry Eagleton »

britanski literarni teoretik in kritik, 1943

Terry Eagleton je več let predaval književnost in kulturno teorijo na univerzah v Oxfordu in Manchestru, trenutno pa predava angleško književnost na univerzi v Lancastru in kulturno teorijo na irski državni univerzi. Napisal je več kot 40 knjig.

več »

Cristóvão Tezza »

brazilski pisatelj, 1952

Cristóvão Tezza velja za enega najvidnejših pisateljev srednje generacije v Braziliji: pisatelj mestnega, meščanskega okolja in generacije, ki jo je zaznamovala vojaška diktatura v Braziliji (1964–85). Uveljavil se je z romanom Cunja (Trapo), ki ga je napisal leta 1982, izšel pa je po mnogih zavrnitvah šele leta 1988 in doživel velik uspeh. Med romani naslednjih dveh desetletij omenimo Noč v Curitibi (Uma noite em Curitiba, 1995), ki ga imamo od leta 2011 tudi v slovenskem prevodu, Majhno razdaljo med barvo in senco (Breve espaço entre cor e sombra, 1998), za katero je prejel nagrado brazilske Narodne knjižnice za najboljši roman, ter Fotografa (O fotógrafo, 2004), ki ga je kot najboljši roman leta nagradila Brazilska književna akademija.

več »

Pavle Čelik »

slovenski sociolog, 1941

Pavle Čelik je doma iz vasi Volča pri Poljanah nad Škofjo Loko. Po končani gimnaziji v Škofji Loki se je zaposlil v notranjem resorju. Služboval je kot miličnik in nato kot starešina. Službeno pot je po tridesetih letih sklenil kot poveljnik slovenske milice.
Čelik, po izobrazbi magister sociologije, je izvrsten poznavalec zgodovine orožništva, financarjev, policije, carine in milice na Slovenskem. Napisal je dvanajst samostojnih knjig, vse s področja varnostnih sil, s soavtorjema pa še knjigo o navodilih organov za notranje zadeve za delo na področju varstva ustavne ureditve.

več »