Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Thomas Glavinic »

avstrijski pisatelj, 1972

Romanopisec in esejist Thomas Glavinic je eden najuspešnejših avstrijskih pisateljev mlajše generacije. Doslej je objavil sedem romanov, prvega pri komaj šestindvajsetih. Za kriminalni roman Morilec s kamero (Kameramörder, 2001) je prejel nagrado Friedricha Glauserja, z romanoma Kako je treba živeti (Wie man leben soll, 2004) in Delo noči (Die Arbeit der Nacht, 2006) pa se je uvrstil na vrh seznama najboljših romanov po izboru kritikov ORF.

več »

Borut Golob »

slovenski pisatelj, 1973

Borut Golob je nekdaj nesojeni nemcist in rusist in nedavno sojeni novinar in notorični bralec, morda celo notorični Kranjčan. Leta 2009 se je s prvencem SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ kot neznani pojav nenadoma znašel med slovensko literaturo in bralstvom, povzročil kar nekaj prelitega črnila, navdušil na knjižnem forumu in prišel med deseterico za nagrado Kresnik.

več »

Niko Grafenauer »

slovenski pesnik, 1940

Niko Grafenauer je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov; deluje tudi kot prevajalec in esejist; od leta 2009 je redni član SAZU. Njegovo ustvarjanje obsega tako poezijo hermetičnega simbolizma in skrajnega modernizma kot otroško in mladinsko poezijo. Prejel je številne nagrade, med drugim Levstikovo nagrado leta 1980 za Nebotičniki, sedite, leta 1987 za Majhnico, leta 2007 za življenjsko delo; Jenkovo nagrado leta 1986 za Palimpseste, leta 1999 za Odtise; Prešernovo nagrado leta 1997.

več »

Temple Grandin »

ameriška znanstvenica, 1947

Temple Grandin, doktorica zoologije in profesorica na državni univerzi v Koloradu, je ena najbolj uveljavljenih in znanih oseb z avtizmom na svetu. Svoje življenje in delo je posvetila živalim in je vseskozi na čelu zagovornikov sprememb v dobro kakovostnemu življenju in humani smrti farmskih živali. Je avtorica več knjig o živalih – zadnja je Živali nas človečijo (Animals Make Us Human, 2009) – v katerih nam ponuja osupljiv uvid v vedenje živali, in sicer na osnovi neponovljivega spleta avtističnega dojemanja in znanosti.

več »

Kate Grenville »

avstralska pisateljica, 1950

Ta pisateljica je bila slovenskim bralcem doslej znana le po zgodbi Imam se prima, vključeni v antologijo sodobne avstralske kratke proze. Sprva se je ukvarjala s filmsko montažo in samozavest za pisanje zbrala šele po sedmih letih življenja v Evropi in Ameriki. V Avstralijo se je vrnila z rokopisom romana Lilian's Story (Liljanina zgodba), ki je leta 1984 – v letu, ko je objavila tudi svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Bearded Ladies (Bradate ženske) – prejel avstralsko nagrado Vogel, bil objavljen leto kasneje in doživel filmsko upodobitev.

več »

Tatjana Gromača »

hrvaška pesnica, pisateljica, esejistka in novinarka, 1971

Tatjano Gromača slovenski bralci že dobro poznajo (kljub avtoričinemu pregovornemu odporu do potovanj in javnih nastopov), saj so pri nas izšli prevodi njene pesniške zbirke Ali je kaj narobe?, romana Črnec in potopisnih esejev Bele vrane. Njen drugi roman Božanska dječica (Božji otročički, 2012) – je na prvem valu hrvaškega nacionalnega radia doživel radijsko priredbo, med hrvaškimi bralci zelo priljubljena knjiga pa je leta 2012 prejela tudi nagrado Vladimirja Nazorja za književnost in nagrado časnika Jutarnji list.

več »

Sara Gruen »

ameriška pisateljica

Sara Gruen, ki se je rodila v Vancouvru v Kanadi, je študirala angleško književnost. Od leta 1999 živi v Združenih državah. Velika ljubiteljica živali in podpornica številnih organizacij za varstvo živali in divjine se v svojih romanih – doslej je objavila tri, poleg Vode za slone še Riding Lessons in Flying Changes, in piše četrtega – v glavnem posveča živalim. Za Vodo za slone, ki se je leta 2007 več tednov držala okoli vrha lestvice prodajnih uspešnic po New York Timesu, je bila večkrat nagrajena.

več »

Erik Fosnes Hansen »

norveški pisatelj, 1965

Erik Fosnes Hansen se je rodil v New Yorku (ZDA), odraščal pa je v Oslu, kjer živi še danes. Pisati je začel zelo mlad: prvi roman, Stolp sokolov (Falketårnet), je izdal pri dvajsetih, drugega, Psalm na koncu poti, pri petindvajsetih. Od takrat je objavil še dva romana, Pripovedi o varovanju (Beretninger om beskyttelse) leta 1998 in Levja ženska (Løvekvinne) leta 2006, ter nekaj drugih proznih del, med njimi celo kuharsko knjigo.

več »

Nikolaus Harnoncourt »

avstrijski dirigent, 1929–2016

Nikolaus Harnoncourt, dirigent in čelist, je leta 1958 ustanovil znameniti ansambel za staro glasbo Concentus Musicus Wien. Kot dirigent je prejel številne nagrade, med drugim grammy (2001), nagrado Ernsta von Siemensa (2002) in kjotsko nagrado za življenjsko delo (2005).

več »

Lara Hawthorne »

angleško-slovenska slikarka, ilustratorka in pisateljica, 1991

Lara Hawthorne, rojena v Oxfordu v Veliki Britaniji, je hči Slovenke in Angleža. Slikarstvo je študirala na umetniški šoli v Falmouthu (Cornwallu), po študiju pa se je preselila v Bristol. Leta 2014 je bila nominirana za Lawry Children`s Book Award. Navdih išče v naravoslovju in afriških kulturah. Nanjo so vplivali slikar Henri Rousseau ter ilustratorki Tove Jansson in Marlenka Stupica. Ustvarja v tehniki gvaša in akvarela.

več »