Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Sarita Mandanna »

indijska pisateljica

Sarita Mandanna se je rodila v Kodaguju (ang. Coorg) v Indiji. Preden je odšla v Združene države Amerike, je delala kot investicijska bančnica v Indiji in Hongkongu. Leta 2010 se je preselila v Kanado.
Tigrov grič je njen prvi roman. Leta 2011 je bil nominiran za nagrado za najboljši azijski roman (Man Asian Literary Prize).

več »

Andreas Weber »

nemški biolog in filozof, 1967

Andreas Weber je študiral je na univerzah v Berlinu, Freiburgu in Hamburgu, doktoriral pa v Parizu pri Franciscu Vareli. Od leta 1996 kot neodvisen publicist, urednik in svobodni novinar v več nemških revijah (GEO, Greenpeace Magazin) in časopisih (Die Zeit, taz, FAZ) objavlja poljudne in strokovne prispevke ter naravoslovne reportaže.
Z ženo in otrokoma živi v Berlinu.

več »

Daniel Chavarría  »

kubanski pisatelj urugvajskega rodu, 1933

Daniel Chavarría živi na Kubi že od leta 1969 in o sebi pravi, da je kubanski pisatelj. Preden je začel pisati, je opravljal številne poklice, nazadnje je poučeval latinščino in staro grščino. V svojih romanih sledi tradiciji južnoameriških pisateljev, kot je Márquez, vendar z več optimizma in svežine. Napisal jih je več kot deset, med najbolj znanimi in prevajanimi je Adiós muchachos (1994), ki je preveden tudi v slovenščino (2008). Za roman Kibelino oko (1993) je dobil štiri literarne nagrade.

več »

Virginia Woolf »

angleška pisateljica, 1882–1941

Virginia Woolf, ena najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma, ki poleg Jamesa Joycea velja za začetnico literarnega postopka toka zavesti pa tudi za klasično predstavnico feminističnega pisanja, se je rodila v Londonu kot tretja izmed štirih otrok zgodovinarja in biografa Leslieja Stephena in njegove žene Julie. Družino, v kateri so živeli še štirje otroci iz prvih zakonov obeh staršev, sta hudo prizadeli smrt Julie Stephen leta 1895, ko je bilo Virginii trinajst let, in starejše sestre leta 1897. Po materini smrti je Virginia doživela prvi duševni zlom, sledila pa mu je dolgotrajna duševna bolezen, ki se ji je občasno povračala vse življenje. Skupaj s sestro in bratoma je po očetovi smrti živela v londonski četrti Bloomsbury, kjer so skupaj s študijskimi kolegi obeh bratov zasnovali vplivno gibanje bloomsburyjevcev. Leta 1912 se je poročila s publicistom in pisateljem Leonardom Woolfom in leta 1915 objavila prvi roman, Izlet na odprto morje. Od leta 1917 sta z možem vodila založbo The Hogarth Press. Na začetku druge svetovne vojne se je, v stalnem strahu pred nemškimi bombardiranji in novicami o novih izgubah, 28. marca 1941 utopila v reki Ouse v bližini svojega doma v Rodmellu v Sussexu.

več »

Lawrence Durrell »

angleški pisatelj, pesnik, dramatik in potopisec, 1912–1990

Lawrence Durrell se je rodil v Indiji angleško-irskim staršem. Pri enajstih letih so ga poslali na šolanje v Anglijo, toda študija ni dokončal. Ker se v Angliji ni dobro počutil, je pri triindvajsetih letih z ženo odpotoval in v selitev prepričal celo mater ter preostale tri brate in sestre. Ustavili so se na otoku Krfu, kjer je preživel nekaj srečnih let in se med drugim družil s pisateljem Henryjem Millerjem, svojim dosmrtnim prijateljem. Objavil je svoja prva dela (Panična pomlad – Panic Spring, 1937, Črna knjiga – The Black Book 1938, zaradi drzne erotične vsebine je bila v Angliji objavljena šele leta 1977), v katerih je prepoznati Millerjev vpliv, samo »krfsko obdobje« pa popisal v Prosperjevi celici (Prospero Cell, 1945).

več »

Linden MacIntyre »

kanadski pisatelj, 1943

Linden MacIntyre je znan, ugleden in večkrat nagrajen raziskovalni novinar, ki se je pisanja leposlovja lotil dokaj pozno, vendar že z drugim romanom Škofova desna roka (The Bishop's Man) posegel po enem najvišjih kanadskih literarnih priznanj – nagradi Doris Giller 2009.
Rojen je bil leta 1943 v St. Lawrenceu v Novi Fundlandiji, odraščal pa je v Port Hastingsu v Novi Škotski. Po končanem študiju v Halifaxu je delal kot novinar in dopisnik pri več časnikih, od leta 1976 pa sodeluje predvsem s CBC (Canadian Broadcasting Corporation – radio in televizija): kot raziskovalni novinar, reporter, voditelj, avtor reportaž in dokumentarcev z vsega sveta, producent … Od leta 1980 živi v Torontu.

več »

Julia Franck »

nemška pisateljica, 1970

Julia Franck se je rodila v Vzhodnem Berlinu v gledališki družini – materi igralki in očetu režiserju. Pri osmih letih je z materjo in tremi sestrami emigrirala v Zahodni Berlin. Na Svobodni univerzi v Berlinu je študirala pravo, amerikanistiko, sodobno nemško književnost in filozofijo.
Na literarno prizorišče je stopila leta 1995 s kratkimi zgodbami, prvi roman, Novi kuhar (Der neue Koch), je objavila leta 1997. Pred letom 2007, ko je objavila roman Die Mittagsfrau (v slovenščini Oslepelo srce), je napisala še dva romana in zbirko kratkih zgodb in prejela več nemških nagrad in štipendij.

več »

Dorota Masłowska »

poljska pisateljica, 1983

Dorota Masłowska je za svoj prvi roman, Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo (Wojna polsko-ruska pod flagą biało-czerwoną, 2002), prejela nagrado Paszport Polityki in bila nominirana za glavno nagrado Nike (prejela je Nike po izboru bralcev). Leta 2005 je objavila roman Kraljičini jeleni (Paw królowej), napisan v rimani prozi, stilizirani v hiphopovsko popevko, in zanj dobila Nike 2006. Prozni deli sta bili večkrat uprizorjeni na odru, po predlogi Poljsko-ruske vojne pa je bil posnet tudi istoimenski celovečerni film (2009, rež. Xawery Żuławski).

več »

Myron Levoy »

ameriški pisatelj, pesnik, dramatik, 1930

Myron Levoy se je rodil in odraščal v New Yorku, kjer se dogaja veliko njegovih zgodb. V njegovih delih, v katerih so v ospredju obrobni liki, se ne želi zoperstaviti le predsodkom in rasizmu, temveč tudi težavam ob odkrivanju lastne identitete, sebstva in obstoja. Del Myronovega političnega angažmaja je tudi aktivno prisostvovanje v ameriškem gibanju za mir, o čemer priča tudi njegova udeležba na mirovnem protestu v New Yorku junija 1982. Myronov dosedanji opus zajema pesmi, gledališka dela, roman, več kratkih zgodb za otroke, slikanico in dve mladinski deli.
Čarovnica s Četrte ulice je bila njegova prva knjiga za mlade bralce. »Najprej sem napisal zadnjo zgodbo – za svoje otroke – potem pa sem počasi dodajal še druge, vse iz okolja, ki ni bilo dosti drugačno od tistega, v katerem sem odraščal,« pripoveduje pisec.

več »

Nick Cave »

avstralski pisatelj, pesnik, glasbenik, pevec, 1957

Oče učitelj književnosti. Mati knjižničarka. Sin pisatelj. Če v bistvu ne bi bil glasbenik z dvema romanoma. Ali pa romanopisec s premalo časa za vse talente. Če ne bi bil neuvrstljiv. Glasba je njegova rdeča nit, kjerkoli je, karkoli počne. Njegov svet je gnusen z razlogom, in črn, tako se mu riše, pa naj piše o čemerkoli. To si priznava: »Gojim nekako melanholičen pogled na svet. In gnus do njega. Ne morem se ga znebiti. Svet je gnusen. O tem ni debate.«
Dokler ne vstopi ustvarjanje in umetnost, kjer njegova domišljijska luč prične tleti. Meni, da so poezija, likovna umetnost, glasba nekakšen protistrup naravi sveta, temu, kar kot ljudje počenjamo s planetom. Protistrup njegovemu gnusu. In svoje mesto je skozi leta spoznanja našel tudi za Boga: »Včasih je težko pogledati svet in se vprašati, kje na tem svetu obstaja Bog. Morda obstaja v poeziji in umetnosti in naravi, takih stvareh.«

več »