E-novice

Avtor

Hugo Claus

Hugo Claus

belgijski pisatelj, 1929–2008

Bil je bil eden najbolj razvpitih in najbolj plodnih belgijskih književnikov. Po mladosti v versko prenapetem okolju se je kmalu aktivno vključil v avantgardna umetniška gibanja, veliko je potoval in že zgodaj pritegnil pozornost tako s kontroverznimi izjavami kot z delom, ki ga zaznamuje zlasti neprizanesljiva kritika sodobne belgijske družbe in njenega malomeščanstva. Claus, ki je sicer najbolj poznan kot romanopisec, je na svojo umetniško pot stopil s pesniškimi zbirkami, bil pa je tudi uspešen dramatik in scenarist. Dolgo so ga omenjali med možnimi kandidati za Nobelovo nagrado, čeprav je bilo spričo njegovih v javnosti jasno izraženih mnenj vedno malo verjetno, da bi jo dobil.
Med Clausova najbolj znana dela sodijo romani Čudenje (1962), obsežni družinski roman Žalost Belgije (1983) in Govorice (1996), v katerem se je med drugim dotaknil tudi zloglasne belgijske kolonialne preteklosti in katerega nadaljevanje je kratki roman Nedokončana preteklost (1998). Clausa odlikujeta zlasti klen, jasen slog in družbena angažiranost, v njegovih najboljših delih pa se temu pridruži še psihološko pretanjeno portretiranje likov, do katerih kljub vsem njihovim napakam avtor, z njim pa tudi bralec, čutita odkrito simpatijo in razumevanje.

Knjige

na vrh strani

Nedokončana preteklost »

Hugo Claus »

Protagonist romana Nedokončana preteklost je Noël, mlajši brat kolonialnega vojaka Renéja, osrednjega lika Clausovega prejšnjega dela Govorice. Za razliko od občudovanega brata, ki je vsaj v Noëlovih očeh utelešenje prave moškosti, je Noël duševno prizadet. Kot otrok je padel s tandema, ki ga je vozila njegova mati, zaradi neustrezne zdravniške oskrbe pa so posledice ostale trajne. Tako na videz neškodljivi Noël v srednjih letih živi v podnajemniškem stanovanju v Gentu, poleg arabskih priseljencev, ki dražijo njegova nacionalistična čustva, na črno je zaposlen kot pomožna moč v neki papirnici, pravih prijateljev nima, živi pa sam, kajti žena ga je zapustila. Tako se vsaj zdi.

več »

Govorice »

Hugo Claus »

Govorice (1996) lahko opredelimo kot postmodernistično različico tako imenovanega domovinskega romana (Heimatroman), v kateri se prepletata realistična in mitska pripovedna strategija. Čeprav knjiga sledi vrnitvi nekdanjega kolonialnega vojaka, zdaj dezerterja Renéja v njegov rojstni kraj Alegem in zadnjim dnem njegovega življenja, ne moremo govoriti o osrednjem protagonistu, saj zgodba o skrivnostni epidemiji, ki se kot nekakšna kazen širi med Renéjevimi someščani (iz belgijskega Konga naj bi jo prinesel prav René – črna ovca zatohle lokalne skupnosti), sproti razpada na fragmente, ki jih obnavljajo številni pripovedovalci in pri katerih je težko ali celo nemogoče reči, kaj je »resnica«, kaj pa so zgolj … govorice.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.