Avtor

Torgny Lindgren

Torgny Lindgren

švedski pisatelj, 1938

Torgny Lindgren se je rodil v vasi Raggsjö na meji med Laponsko in pokrajino Västerbotten na severu Švedske. Njegovo otroštvo in odraščanje sta zaznamovali predvsem vera in tuberkuloza. Po poklicu je učitelj, vendar je učiteljeval le do leta 1974, odtlej pa se docela posveča pisanju.
V svoji dolgoletni karieri se je preizkusil v vseh literarnih oblikah. Po debiju leta 1965 s pesniško zbirko Škarje za pločevino, orodje srca (Plåtsax, hjärtats instrument) je usmeril svojo pozornost v družbeno okolje. Značilna zanj je ironija, ki pa mu ni le literarni prijem, temveč način, na katerega lahko na eksistenco gledamo z različnih zornih kotov. Leta 1982 je zaslovel z romanom Pot kače po skalovju (Ormens väg på hälleberget), po katerem je švedski režiser Bo Widerberg posnel tudi film. V slovenščino sta bili doslej prevedeni njegova zbirka novel Lepa Merab (Merabs skönhet, 1983) in roman Čmrlji med (Hummelhonung, 1995), za katerega je prejel Strindbergovo nagrado. Pisateljeva pomembnejša dela zadnjih let so Resnici na ljubo (Till sanningens lov, 1991), Žolca (Pölsan, 2002), Doréjeva Biblija (Dorés bibel, 2005) in Norrlandski akvavit (Norrlands akvavit, 2007). Njegova dela so prevedena v več kot trideset jezikov.
Leta 1991 je bil Lindgren izvoljen v Švedsko akademijo.

Knjige

na vrh strani

Resnici na ljubo »

Torgny Lindgren »

Roman Resnici na ljubo je ostra satira in kritika sodobne švedske družbe, je groteskni triler in ljubezenski roman obenem. Njegov pripovedovalec in glavni junak je mirni, naivni in skromni izdelovalec okvirjev, tridesetletni Theodor. Čeprav ni nikoli obiskoval univerze, o umetnosti zelo veliko ve, kakor tudi o filozofiji in klasični glasbi. Kot deček je precej osamljen, dokler v njegovo življenje ne vstopi sosedova punčka Paula. Paula zelo lepo poje, in ko dopolni enajst let, začne zanjo in za njeno pevsko kariero skrbeti menedžer, ki ga kličejo Topstrelec. Theodorjevo in Paulino življenje gresta vsako svojo pot; Paula se preseli v Stockholm, Theodor pa ostane na vasi in skrbi za svojo delavnico. Čez nekaj let, ko je Paula že slavna estradnica, si Theodor lepega dne v dražbeni hali v Rydi ogleduje razstavljene predmete in naleti na prej neznano sliko švedskega nadrealističnega slikarja Nilsa von Dardela, ki jo kasneje poimenuje »Madona z bodalom«. Slika naredi nanj tako močan vtis, da se še isti trenutek odloči, da jo bo kupil. To dejanje sproži val drastičnih sprememb v njegovem, pa tudi Paulinem življenju …

več »