E-novice

Knjige

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Bagdadske sirene »

Yasmina Khadra »

V Bagdadskih sirenah spremljamo mladega beduina, ki zaradi ameriške zasedbe prekine šolanje v Bagdadu in se vrne v rodni Kafr Karam, odmaknjeno iraško vasico. Čeprav po Iraku divja vojna, Kafr Karam živi izolirano življenje, kot v nekakšnem milnem mehurčku, vojne strahote se ga dotaknejo le kot novice, ki vse bolj zastrupljajo vzdušje in odnose med ljudmi, sicer pa ga obidejo. Toda nekega dne membrana poči in življenje se z vso silovitostjo okrutno preobrne.
Bralec skozi oči mladega beduina doživlja dogajanje, ki pripelje do surove preobrazbe – življenja nasploh in posebej pripovedovalca, ki se iz distanciranega opazovalca spreminja v fundamentalističnega ekstremista.

več »

Pogum »

Kako preboleti travmo

Sanja Rozman »

Knjiga Pogum, drugi del trilogije o nekemičnih zasvojenostih (prvi del, Umirjenost, je izšel leta 2013, zadnji del, Modrost, je še v nastajanju), govori o tem, kako se da preseči pogubne posledice travme. Razne zasvojenosti, kemične ali nekemične, namreč le prekrivajo globljo bolečino. Ko od njih uspešno abstiniramo, se odstre zgodba o travmi, ki je bila vir stalnega ponavljanja simptomov. Travmatizirana oseba je namreč ujeta v svoj zasebni, temni svet in doživlja svoje življenje kot niz ponavljanj travmatičnih dogodkov. Njeno življenje počasi, nevidno drsi v vedno hujšo tesnobo, depresivnost, preobčutljivost in strah pred ljudmi ter hkrati neskončno nepotešeno hlepenje po varni navezanosti, v kateri bi si odpočila in si zacelila rane. Spomini na travmo ostanejo zapisani v njenih telesnih občutkih in čustvenih stanjih. Da bi ozdravela, mora razumeti, kaj se ji je zgodilo, a to še ni dovolj. Podoživeti mora vsa boleča čustva in spomine, da bi jih končno lahko odložila.

več »

Kinderland »

Liliana Corobca »

Roman Kinderland obravnava izjemno aktualno in perečo problematiko moldavskih otrok, ki so ostali prepuščeni sami sebi, potem ko so njihovi starši odromali na Zahod v iskanju boljše prihodnosti. Pripovedovalka zgodbe, glavna junakinja Cristina, ki je še sama otrok, je primorana postati »mati« mlajšima bratoma, potem ko so njihovi starši odšli s trebuhom za kruhom v tujino. Življenje na podeželju v Moldaviji danes, ko v vaseh najdemo le še ostarele in otroke, je opisano skozi pogled dvanajstletnice. V kriznih in brezvoljnih časih se morajo otroci znajti sami, sami morajo najti rešitev, kako bodo preživeli do trenutka, ko se jim bo izpolnil edini sen, da se starši vrnejo domov.

več »

Večna Jakobova pot »

Nisem se ji mogel upreti

Jean-Christophe Rufin »

Rufin se je na Jakobovo pot odpravil, ne da bi o njej vedel kaj več, kot je prebral v literaturi ali videl v filmih. Nanjo se je pripravil bolj mimogrede, s premajhnimi in neuhojenimi čevlji in z mnogo preveč prtljage. Ravno ta »deviškost« med več deset tisoč romarji, ki se vsako leto zgrinjajo v zaželeni Santiago di Compostela, je po svoje ena od mnogih privlačnosti njegove knjige Večna Jakobova pot. Celo tistim bralcem, ki témo v grobem poznajo, se ta ob številnih podrobnostih prvinskega čudenja razkriva na novo. Hkrati tak pristop avtorju omogoča zvrhano mero duhovitega samoposmeha in blage ironije do sopotnikov in dogajanja na Poti.
Bistvo knjige so ljudje, literarno obarvani portreti romarjev z najrazličnejših koncev sveta in s prav tako različnimi cilji, med katerimi se zlahka izrišejo tudi zelo zanimivi posebneži. Pogovori med njimi so v posebnih okoliščinah bolj sproščeni, bodisi v skupnih spalnicah skromnih romarskih zavetišč, kjer so vsi enaki, ne glede na družbeni status, bodisi ob hudi utrujenosti in skoraj neizogibni krizi, ko si vsak kdaj zastavi vprašanje, čemu sploh to mučenje, ali ne bi bilo bolje odnehati ...

več »

Hitreje ko grem, manj me je »

Kjersti Annesdatter Skomsvold »

V romanu Hitreje ko grem, manj me je vse poteka v nasprotni smeri od pričakovanega – z izjemo tistega, čemur radi rečemo severnjaški humor, če seveda vemo, da beremo norveško pisateljico. Ostarela Mathea Martinsen je brez družabnih stikov, ne zgodi se ji nič takega, kar pripisujemo hektično naravnanemu življenju, njen edini stik s svetom sta televizijska oddaja s priljubljenim norveškim novinarjem Einarjem Lundejem in obisk trgovine, srčika njenega življenja pa mož ter soočanje s smrtjo. Tudi obupani poskus, ko zbere moči in se odpravi na srečanje v dom za ostarele, da bi našla bližino, se izjalovi.

več »

Herbert »

Lara Hawthorne »

Slikanica Herbert je prvič izšla na Portugalskem, kjer so jo izbrali za najlepšo otroško knjigo. Nato je bila natisnjena še v Franciji.
Glavni junak zgodbe je Herbert, dobrodušen zadovoljen lazar, ki se ves ljubi dan bodisi baše s solato bodisi spi. Toda nekega dne v kotičku vrta, v katerem živi, zmanjka solate in Herbert mora s trebuhom za kruhom v svet. Na poti sreča različne živali, a ga vse po vrsti grobo spodijo, češ da je samo nadležen polž, ki jih moti pri delu. Naposled se Herbertu vendarle nasmehne sreča, saj mu pot prekriža vešča, ki je v njegovi bleščeči slinasti sledi prepoznala slikarsko umetnino. Kmalu za tem se Herbertove sledi razveselijo tudi druge živali, njega pa prevzame neizmerno zadovoljstvo ob spoznanju, da je v resnici slikar, čigar delo osrečuje tudi druge.

več »

August »

Christa Wolf »

August je kratka avtobiografska pripoved, ki jo je Christa Wolf poklonila svojemu možu Gerhardu Wolfu ob 60. obletnici njune poroke, zapisana pa je ostala kot zadnja knjiga v avtoričinem opusu.
To je melanholična zgodba o že priletnem vozniku turističnega avtobusa, ki se med vožnjo spominja časa takoj po vojni, ko je – osemleten deček – skupaj z mnogimi drugimi bolniki, ki so si med vojno nakopali jetiko, pristal v sanatoriju. Njegove spomine ožarja podoba kakih deset let starejše Lilo, ki postane sidro njegovega rosnega otroštva.

več »

Deseti december »

George Saunders »

Zbirka kratkih zgodb Deseti december se dotika različnih tem in problemov modernega (ameriškega) življenja. Njihova skupna podlaga je neke vrste psihološki realizem, ki črpa svoje pripovedi sicer iz neposredne, marsikdaj celo na videz banalne empirije, a je – kot odsev realnosti – vseskozi nekoliko sumljiv. Ta stvarnost namreč deluje tako, kot da bi jo avtor opisoval v nekem drugem, sicer neskončno bližnjem, a za nekaj bistvenih fizikalnih konstant, za ›fazni premik‹ vendarle toliko spremenjenem vesolju, da si z našim sicer deli ime in predmetno stvarnost, njegove čustvene, umske in moralne samoumevnosti pa kakor da so nekoliko ›mimo‹ (npr. Beg iz pajkove glave, Moj viteški fiasko).
Druga temeljna značilnost pravzaprav vseh zgodb je njihova bolj ali manj izostrena socialna nota, ki pripovedovanje poganja v jedek kontrapunkt, v katerem se izza svojih okopov strmo gledata nasproti ›bogastvo‹ in ›beda‹. Pri čemer sta to relativni kategoriji, odvisni od pojmovanja posameznikov in tudi obrnljivi (npr. Al Roosten, Semplike).

več »

Prehajalec »

Aleksandra Kocmut »

Prehajalec prehaja med fiziko in metafiziko in se sprašuje, katera stvarnost je sploh resnična: ali ta, ki jo vidimo, ali tista, ki jo občutimo. Prehajanja med stvarnostmi so nanizana v osmih zgodbah, napisanih v tekočem, na videz preprostem, izredno berljivem jeziku, kar bo nedvomno pritegnilo tudi tiste bralce, ki običajno ne posegajo po tovrstni (psihedelični) literaturi. Skozi takšno lahkotno pisateljsko govorico pa se nam razkriva vsebina, ki presega okvir razvedrilnega, kratkočasnega branja ob čaju in piškotih v dolgih zimskih večerih.

več »

Kapital in past zadolževanja »

Zadružništvo kot alternativa

Claudia Sanchez Bajo, Bruno Roelants

Kapitalizem, kakršnega poznamo, je že dolgo v krizi. V zadnjem času se množijo izjave in trditve filozofov, učenjakov, publicistov o tem, da so kapitalizmu šteti dnevi, da propada, tone, se utaplja v samem sebi. Glede na vsakdanje izkušnje z življenjem v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize, ki kar noče oditi in na katero smo se kakor že navadili, se ponuja vtis, da je govorjenje o kolapsu kapitalističnega družbenega reda čedalje bolj smiselno.
Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska poznavalca zadružništva, dejavna predvsem na vseevropski ravni, gresta v knjigi Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa še korak dlje. Ko analizirata poti, ki so pripeljale do pokov najrazličnejših balonov v bogatem zahodnem svetu – finančnega, borznega, hipotekarnega, nepremičninskega, internetnega in še kakšnega balona –, ne moreta mimo ugotovitve, da je izvirni vzrok milijonov izgubljenih delovnih mest in osebnih tragedij po vsem svetu pravzaprav človeški pohlep, zaradi katerega se je razviti Zahod dal zapeljati v past usodnega zadolževanja: ta kruti (›kapitalistični‹) mehanizem kasti bogatašev omogoča nesorazmerno izkoriščanje plemena proizvajalcev, teh pa prav noben družbeni vzvod obstoječega kapitalističnega ustroja ne obvaruje pred zmanjševanjem življenjskega standarda in padanjem v revščino.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.