E-novice

Knjige

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem »

Matevž Košir »

Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes in zajema tudi širši, mednarodni prostor. Sredi 18. stoletja se je prostozidarstvo močno razširilo, saj so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. Takrat so postali člani prostozidarskih lož tudi mnogi iz slovenskih dežel. Največji razcvet v habsburški monarhiji je gibanje doseglo med vladanjem cesarja Jožefa II. Sledi mu obdobje Ilirskih provinc, ko je bilo tesno povezano s takratnimi francoskimi oblastmi. Od začetka 19. stoletja je bilo v habsburški monarhiji sicer prepovedano, vseeno pa zasledimo nekaj vnetih pripadnikov gibanja na Slovenskem tudi takrat. Že v drugi polovici 19. stoletja je bilo v ogrski polovici ponovno legalizirano. Posledično so se tam organizirale lože tudi za avstrijsko polovico in tako so vanje našli pot tudi Slovenci. Dinamično obdobje prve svetovne vojne, propada monarhije, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovne konference je bil čas, ko je prostozidarstvo odigralo vidno vlogo na diplomatskem parketu. Mednarodne prostozidarske organizacije so neposredno vplivale na vstop Italije v prvo svetovno vojno, prav tako so bile angažirane pri razmejitvi med Italijo in Kraljevino SHS.

več »

Vzporedni svetovi »

Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem

Lidija Tavčar »

Veliki umetniki, ki jih vsi poznamo, so večinoma moški, o ženskih ustvarjalkah pa je znanega bolj malo. Razlogov za to je več: ženskam so bile »umetnostne akademije« nedostopne, zaradi svojega družbenega položaja se niso mogle izobraževati in samostojno ustvarjati. Njihova dela so ostala skrita, nekatera so še do nedavnega pripisovali moškim ustvarjalcem. Vsa njihova umetnost je tako živela zastrta, večinoma je bila zaprta v družinsko okolje, umaknjena pred javnostjo, tako kot so bile one same.

več »

Povežimo se s svojim otrokom »

15 srčnih projektov od trebuščka do dojenčka in naprej

Maša Strobl

Ob rojstvu prvega otroka se marsikatera mamica oskrbi z dojenčkovim albumom in začne zavzeto zapisovati vse, kar se v prvih tednih in mesecih dogaja z njenim dojenčkom: od prvega nasmeška do prvega koraka ... Potem pa je treba v službo in časa je vse manj, v marsikaterem albumu pa zmanjka tudi strani.
Maši Strobl, mamici treh malih nadebudnežev, ni zmanjkalo ne prvega ne drugega, še več, najlepše trenutke življenja s svojimi otroki si je začela zapisovati že takrat, ko so bili še drobne pikice v njenem trebuhu. In zdaj želi svoje izkušnje deliti še z drugimi nosečnicami in mamicami. Skupaj s prijateljico, fotografinjo Anito Česnik Mažgon, je ustvarila knjigo Povežimo se s svojim otrokom – 15 srčnih projektov od trebuščka do dojenčka in naprej.

več »

Podivjana celina »

Evropa po drugi svetovni vojni

Keith Lowe »

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.

več »

Kaj bo iz tega fanta? »

ali Nekaj s knjigami

Heinrich Böll »

Nemški literarni ›papež‹ Marcel Reich-Ranicki je leta 1979 s svojo kritiko romana Skrbno obleganje dokaj vznejevoljil avtorja, nobelovca Heinricha Bölla. Na tega so takrat pritisnile tudi zdravstvene težave in težko se je še loteval novega pisanja. Kljub temu ga je prav Reich-Ranicki (ki je sicer Böllovo pisanje in tudi njegovo zunajliterarno, ›aktivistično‹ dejavnost globoko spoštoval) nagovoril, naj vendar ponovno sede k pisalnemu stroju ter napiše kaj o svojem mladostništvu in šolanju v času Tretjega rajha.
Böll je sledil tej sugestiji in spisal krajše besedilo Kaj bo iz tega fanta?, ki je najprej izhajalo v podlistkih, leta 1981 pa prvič še v knjižni obliki.

več »

Hiša incesta »

Anaïs Nin »

Življenje in pisanje Anaïs Nin je pomembno zaznamovalo razmerje z ameriškim pisateljem Henryjem Millerjem in njegovo lepo ženo June Mansfield Miller. Vstopilo je tudi v njene sanje; v letu dni je tako sanjala serijo sanj, ki jo je prelila v Hišo incesta (1936), pesem v prozi, kakor jo je označila sama. V njej je s sanjami, ki v besedilu delujejo kot kompleksne metafore, ubesedila svoja raznolika notranja stanja. To zelo hermetično besedilo je zato težko brati racionalno: morda ga še najlaže dojamemo, če si ga predstavljamo kot potovanje skozi spreminjajoče se notranje pokrajine, v katerih nas še najbolj nagovorijo tisti odseki, s katerimi avtorica metaforično opiše dogajanja v naši lastni notranjosti.

več »

Nesporazum v Moskvi »

Simone de Beauvoir »

Simone de Beauvoir je novelo Nesporazum v Moskvi napisala za zbirko La Femme Rompue (1968), vendar jo je potem zamenjala z zgodbo L'Âge de discrétion. Tako je Nesporazum prvič izšel šest let po njeni smrti v reviji Roman 20-50, v knjižni obliki pa šele leta 2013.
»Nesporazum« se dogaja leta 1966 med potovanjem upokojenskega para Nicole in Andréja v Sovjetsko zvezo in je dvojen: na čustveni in komunikacijski ravni zaškriplje med njima, pri čemer gre predvsem za probleme staranja in za »vdor« tretje osebe, Andréjeve v Moskvi živeče hčerke Maše; po drugi strani pa predvsem André opaža družbene spremembe v ZSSR, ki nikakor ne vodijo v socializem, za kakršnega se je tudi sam boril, zato je razočaranje neizogibno.

več »

14 »

Jean Echenoz »

Kratki roman 14 govori o prelomnem letu 1914 in o tistem, kar ga je najbolj zaznamovalo – »veliki vojni«. Prva svetovna vojna pa ni zaznamovala samo celotnega toka svetovne zgodovine, ampak hkrati tudi nešteto življenj navadnih ljudi, ki so se znašli v njenem vrtincu. V romanu spremljamo pet moških, poklicanih v vojsko, in žensko, ki čaka, da se dva izmed njih vrneta. Drobci njihovih zgodb prikazujejo vojno od znotraj in od blizu, v človeškem merilu, namesto velikih bitk je v središču boj posameznika, ki se skuša prebiti iz dneva v dan v povsem novih razmerah, ki so grozljivejše, kot si je prej kdorkoli lahko predstavljal.

več »

Deset zgodb o kajenju »

Stuart Evers »

Rdeča nit zbirke kratkih zgodb je kajenje. Vendar ne gre za hvalnico cigareti, skozi zgodbe se bolj kot cigaretni dim vijejo žalost, osamljenost, obžalovanje in hrepenenje. Poročne priče v Las Vegasu, ki odide s fantovščine in se znajde v skrivnostnem kazinu sredi puščave, kjer se zdi, da je čas obstal, in tam naleti na kadilca, ki ležerno izpihuje dimne like ter v svojo pripoved vplete prenekatero življenjsko modrost; moškega, ki ga po smrti staršev izdelava družinskega drevesa popelje na pot iskanja sorojencev, za katere sploh ni vedel, da obstajajo; ranjene ženske, ki na obisku pri premožnem bratu začne verjeti, da bo lahko pustila za seboj svoje izpraznjeno življenje v zakajeni garsonjeri; žene, ki prevzame nase breme krivde ljubljenega moža ...

več »

Mučenice »

Želimir Periš »

Kdo so »mučenice«? Povsem mogoče je, da se ne boste identificirali z nobeno izmed njih in boste po prvih prebranih straneh še vedno ugibali, kdo sta mladi ženski, ki govorita v biblijskem jeziku; ali je bila žrtev »črne smrti« resnična zgodovinska osebnost in kaj v njeni zgodbi počnejo imena iz commedie dell'arte; ali je veliki nemški filozof res kdaj kramljal s svojo kuharico; kdo je potnica na vlaku za Pariz, ki se razume na fiziko; kdo (ali kaj) je junakinja zgodbe, ki se sreča s srhljivostjo prostora brez težnosti; kdo so mučenice današnjih dni: posiljene, ponižane, prevarane, pretepene ...

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.