E-novice

Knjiga

Laterna magica

Ingmar Bergman»

prevod: Lea Kozman

spremna beseda: Jurij Meden

naslovnica: Branka Smodiš

format: 135 × 220

strani: 288

vezava: trda, ščitni ovitek

izid: 2009

ISBN: 978-961-241-393-4

razprodano

Avtobiografija švedskega filmskega in gledališkega režiserja ter scenarista Ingmarja Bergmana Laterna magica (1986) ostaja enako aktualna – lahko bi rekli celo izzivalna – tudi več kot dvajset let po njenem izidu. S psihološko analitičnostjo, značilno tudi za njegove filme, se skozi neposredno pripoved in reminiscence postopoma in nelinearno sestavljajo milje Bergmanovega življenja, njegovi vzponi in padci od otroštva v duhovniški družini na Švedskem naprej. Njegov osebni spomin današnjega bralca nemara ne osupne toliko s pikantnimi podrobnostmi iz življenja slavnega režiserja, njegovih bližnjih in sodelavcev kot z ugotovitvijo, kako življenje, predvsem pa medosebni odnosi ostajajo – isti.
Laterna magica je torej Bergmanov osebni obračun, neprizanesljivo iskreno in intimno delo, skozi katero pa se razgali nekaj občečloveškega, nekaj, čemur bi lahko rekli duševni obraz Evrope 20. stoletja. Napisano je v jedrnatem, stvarnem, včasih skoraj kronističnem slogu, ki se kot v nekakšnem kontrapunktu prepleta z lirično obarvanimi pasažami. Avtor je tako (tudi v literaturi) ustvaril poseben »bergmanovski« slog, po zaslugi katerega je ta knjiga, ki je bila doslej prevedena v okoli trideset jezikov, obveljala za svojevrstno žanrsko mojstrovino.

 

»Bil sem človek moči, ki se ni naučil uživati v moči.«

Slovensko izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.
Prevod je finančno podprl Kulturrådet, Swedish Arts Council, Stockholm.

Zapisali so ...

na vrh strani

Ne spomnim se nobene dobre avtobiografije s tako pretenciozno zastavitvijo (tudi implicitno ne in tudi s poučnim učinkom ne glede na zastavitev ne), vsaj sodobne ne. Ja, Kovačič je v Prišlekih res rekel, da bi želel popisati človeka od rojstva do smrti, kakor opisujejo rastlinske ali živalske vrste biologi, in res je prav on to naredil, toda ali je magična svetloba njegovega dela res svetilnik, ki bi kazal pot?
Magija Bergmanove Laterne magice je »samo« v dobesedni projekciji naslova: gre za preprost pripomoček, ki projicira osvetljen predmet tako, da se ta na zaslonu poveča. Ta predmet seveda je Ingmar Bergman, toda težko bi rekli, da je to »življenje in delo« Ingmarja Bergmana. Čeprav se način pisave zdi dokumentaren, na prvi pogled nepretenciozno popisovalen, je učinek predvsem literaren: izbor poglavij ne sledi (ali vsaj ne ves čas) kronologiji življenja in ne (ali vsaj ne v celoti) projicira tistega, kar bi bralec avtobiografije Ingmarja Bergmana verjetno pričakoval: »velikih planov« njegovih filmov in njegovih moško-ženskih razmerij. S projiciranjem izbranih poglavij, z nenavadno dramaturgijo le-teh (začetek poglavja ne napove, kam bo šlo in kje se bo končalo, toda začetek in konec sta spletena s svileno nitjo, prefinjeno tanko, a močno hkrati, da zdrži raztezanje) je Laterna magica kljub ves čas jasnemu avtobiografskemu paktu formalno bolj avtobiografski roman kot avtobiografija.

Petra Vidali, Večer, 17. 5. 2010

Multimedija

na vrh strani

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.