Knjiga Okrog Ljubljane je izletniški vodnik po 61 točkah v bližnji okolici slovenske prestolnice in je tako prvi Kozinčev vodnik, ki se je omejil le na en del Slovenije. Ljubljana ima pred večino drugih evropskih prestolnic enkratno prednost: že na pragu njenih predmestij se začno širiti vabljiva naravna okolja in razgibana, lepo oblikovana kulturna pokrajina.

Željko Kozinc v svojih proznih delih pogosto izhaja iz kriminalnega romana, a se zgodba prej ali slej iztrga iz žanrskih okovov, se osamosvoji in zaživi povsem nepričakovano življenje. Že začetek novega dela priča o podobni strukturi: na zabavi oglaševalskega mogotca se med ostanki pečene kozličevine znajde človeško uho. Takšen začetek pa priča še o nečem – roman je začinjen z neprikrito ironijo, ki ne prizanaša ne tistim na vrhu ne njihovim žrtvam. In ki je, kot bi lahko sklepali, le hrbtna stran patetike in sentimentalnosti, s katerima avtor barva druge robove pripovedi.

Knjiga, ki le na prvi pogled spominja na klasičen turistični vodnik, je v resnici veliko več, je avtorsko delo, kakršnega o Sloveniji do njenega izida še nismo imeli. Avtor je v njem združil svoja globoka doživetja in iskriva razmišljanja s 150 skrbno izbranih izletov po Sloveniji. Namerno se je izognil turistično razvpitim krajem in nas marsikdaj rajši popeljal v svet skritih in že skoraj pozabljenih naravnih in kulturnih zakladov naše države. Knjiga je izbor nadvse priljubljenih člankov, ki jih je avtor vsak teden objavljal v Delovem Vikend magazinu.

Zgodba arhitekta Janeza Hacina (1931) je pripoved o nadarjenem, vztrajnem in iznajdljivem Slovencu, ki se je v Ženevi uspešno uveljavil v zahtevnem okolju projektiranja javnih in zasebnih zgradb, gradnje in nepremičninskega trga.

Knjiga je tretja v vrsti iz priljubljene serije Kozinčevih popotniških vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Tako kot preostali dve jo z veseljem berejo prav vsi, stari in mladi, preprosti ljudje in intelektualci, saj je napisana preprosto, jasno in razumljivo. Avtor nam v svojem neponovljivem stilu oz. prvinskem jeziku pričara tudi zgodovino opisanih krajev in tamkajšnje ljudi. Morda je prav to tisti skrivnostni čar, ki tako privlači bralce.

Avtor v svojem značilnem in obenem neponovljivem stilu nadaljuje globoka doživetja in iskriva razmišljanja s 100 nadaljnjih skrbno izbranih izletov po Sloveniji, med katere pa je tokrat vključil tudi nekaj točk iz zamejstva. Nadaljuje z vsem tistim, kar je očitno tako zelo pritegnilo bralce. Namerno se je izognil turistično razvpitim krajem in nas rajši popeljal v svet skritih in že skoraj pozabljenih naravnih in kulturnih zakladov naše države in tudi zamejstva.

Knjiga Lep dan kliče 4 je že četrta iz istoimenske zbirke, ki si je dodobra utrla pot med slovenske bralce. Čeprav je sprva kazalo, da pri nas skoraj ni več tistih nekoliko odmaknjenih in manj znanih kotičkov, ki jih avtor v svojem neponovljivem stilu razkriva širši javnosti, se je brez problema našlo še obilo gradiva tudi za četrto knjigo. V njej avtor nadaljuje svoja globoka doživetja in iskriva razmišljanja s 100 nadaljnjih skrbno izbranih izletov po Sloveniji, med katere je ponovno vključil tudi nekaj točk iz zamejstva.

Knjiga Lepi izleti vabijo je že sedma v nizu priljubljenih Kozinčevih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu, ki smo jih izdali v zadnjih 15 letih. Lep dan kliče, prvi Kozinčev vodnik, ki je izšel leta 1999 in bil kar šestkrat ponatisnjen, je v slovensko popotniško literaturo prinesel svež veter. Ta še danes navdušuje bralce in izletnike, dokaz pa je tudi izbor najlepših izletov Moje najljubše poti, ki je izšel ob desetletnici izida prve knjige Lep dan kliče. Oba natisa sta zelo hitro pošla.
Minilo je pet let in prišel je čas za novo izdajo. Željko Kozinc je po izidu Mojih najljubših poti prehodil mnogo lepih kotičkov, nekatere na novo, druge že kdo ve kolikič, in nastala je knjiga Lepi izleti vabijo.
Lepi izleti so zbirka 104 izletov – 81 jih je Kozinc opisal že v prejšnjih knjigah in jih je zdaj prehodil na novo ter njihove opise osvežil, 23 izletov pa je čisto novih. Tudi to knjigo spremljajo Kozinčeve fotografije – te »govorijo« tako kot besedilo in mnogim daje največji mik prav detajl, ki bi vas na fotografiji na kaki »lepi« turistični razglednici zmotil.

Tisti, ki jim je knjiga dobra prijateljica, pogosto pravijo, da jo radi vzamejo s sabo, kamor koli že gredo. Knjiga Loške poti je v tej luči prav posebna prijateljica, saj je ne boste vzeli le vi s sabo, temveč bo vzela s sabo tudi ona vas: popeljala vas bo – bodisi samo v duhu bodisi čisto zares, v športnih čevljih, z nahrbtnikom in fotoaparatom in sploh vsem, kar spada na take prelepe poti – v loško pogorje, v tiste čarobne kraje, ki jih je tako privlačno, a hkrati prepričljivo stvarno opisal »domačin« Ivan Tavčar.
Tudi v tej knjigi – gre za že osmi izletniški vodnik Željka Kozinca, ki se je na vodniškem področju proslavil predvsem s serijo vodnikov Lep dan kliče – hodimo z avtorjem po hribih in dolinah, kmetijah in zaselkih, večjih in manjših krajih, pri čemer nas večkrat popelje tudi med ljudi in njihove usode v različnih časih. Skozi Kozinčevo unikatno lečo, opremljeno s tipali, ki najdejo posebno v (navidezno) vsakdanjem in dragoceno v (pogosto) pozabljenem, je bralcu (in izletniku) dan dragocen vpogled v skrite in manj skrite kotičke naše dežele – ter seveda prelep razgled po njenih pokrajinah.

Pred skoraj dvema desetletjema je novinar in pisatelj Željko Kozinc (1939) objavil svoj prvi popotniški vodnik po Sloveniji – Lep dan kliče. Njegovi izleti, doživeti z dušo in telesom ter popisani v bogatem literarnem jeziku, so pozneje dobili še več nadaljevanj in jih ima danes v svojih knjižnicah, avtomobilskih predalih in popotnih torbah na tisoče Slovencev. Postali so tako rekoč blagovna znamka, »Lep dan kliče!« pa izviren in za vselej prepoznaven podpis neutrudnega popotnika in raziskovalca najlepših izletniških kotičkov po Sloveniji in zamejstvu.

Z menoj na izlet – Skrivnosti, razgledi, zatišja je tretja »velika« izletniška knjiga Željka Kozinca.

Votel kamen, po svojem temeljnem žanru ljubezenski roman, je dramatična zgodba zakoncev v zgodnjih srednjih letih, arhitekta in umetnostne zgodovinarke, ki pristaneta v novinarstvu. Njemu razpuščeni etični principi v delu slovenskega tiska omogočijo, da objavi psihiatrične izvide vidnega politika.