Novica

Nikoli sami. – Poletno branje založbe Modrijan in Modrijanove knjigarne

14.06.2017

Poletje je tu (ste ga komaj čakali?), čas težko pričakovanih počitnic in dopustniških dni, dolgi dnevi in poletna senca pa nudijo še več priložnosti za branje. Če pa vas je poletja malo strah, ker se prijatelji, kolegi in sošolci porazgubijo vsak na svoje branje, vam bo dobra knjiga v pravo uteho. Kdor bere, ni nikoli sam, kaj šele osamljen. Zato klobuček na glavo in v senco v družbi s knjigo!

Založba Modrijan in Modrijanova knjigarna vas vabita med svoje knjige s posebej privlačno ponudbo poletnega branja za bralce vseh starosti. Ne pa kakršnihkoli bralnih navad! Kajti če nasedate ponudbam lahkotnega branja, ste prišli na napačen naslov, pri Modrijanu svojih kupcev ne podcenjujemo.
Oglejte si seznam naših knjig, ki vam jih priporočamo za to poletje, in se posebej skrbno ustavite pri prvih dvanajstih – njihove cene smo oklestili za polovico. Če vam bo zanje zmanjkalo poletja, pa si jih lahko prihranite za jesen.

Obiskovalci Modrijanove knjigarne v Škofji Loki (Cankarjev trg 17) lahko izbirate med več kot 100 Modrijanovimi knjigami po ugodnejših, poletno slečenih cenah. Na vas čakajo do 16. septembra.

Vroče vabljeni!

objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

18.07.2015

Pač mulca Patti Smith – Patti v Ljubljani in poletno branje založbe Modrijan »

Avtobiografije so nadvse hvaležno »blago« za sleherno založbo, in to tembolj, če je avtobiograf/ka zvezdnik ali zvezdnica, kakršna je na primer umetnica Patti Smith. 2. avgusta bo koncertirala v Ljubljani, in to utegne biti odlična spodbuda tudi za branje njene avtobiografije Pač mulca. Patti Smith je ena tistih, ki zna z besedami, že kot deklica je bila strastna bralka, knjige so njena velika ljubezen, zato ji zgodbe svojega življenja ni bilo težko napisati. Večina glasbenikov pa tudi drugih zvezdnikov se mora zadovoljiti z biografijo, knjigo, ki jo napiše nekdo drug. (In ob tem se lahko celo začudimo, zakaj avtobiografije ni napisal Leonard Cohen, ki vendarle velja za enega največjih kanadskih literarnih umetnikov.)

objavljeno v rubriki: Novice

14.07.2015

Milan Kučan, prvi predsednik – knjiga Boža Repeta že v prednaročilu »

Zadnje vprašanje v junija objavljenem intervjuju z dr. Miho Ribaričem, dolgoletnim svetovalcem prvega predsednika Milana Kučana za državnopravne zadeve, je bilo: Kdaj bo napisal spomine Kučan? »Ne vem, ali jih sploh bo,« je bil odgovor.
To nedvomno zanima tudi mnoge druge, ne glede na to, kakšno je njihovo politično prepričanje. »Mnogi politiki slovenske tranzicije so pohiteli z izdajanjem knjig – nekateri so jih izdali tudi po več –, v katerih naj bi bralcem predstavili ›pravo‹ resnico, sebi pa zagotovili mesto v zgodovini. Kučan se ni odločil za to,« piše zgodovinar dr. Božo Repe v uvodu knjige o Kučanu, in še pripomni, da sta bila motiva večine avtorjev omenjenih knjig samohvala in obračunavanje s političnimi sopotniki, »ki so največkrat odvisna od odnosov v času pisanja in ne v času dogajanja«.
Avtor knjige Milan Kučan, prvi predsednik je eden vodilnih raziskovalcev novejše slovenske zgodovine. Četudi so v knjigi tudi prvine, značilne za biografska dela, je to predvsem zgodovinska monografija, sloneča na času Milana Kučana. Ne zajema torej zgolj obdobja Kučanovih predsedniških mandatov, kakor utegne kdo pomisliti zaradi naslova, temveč mnogo daljše obdobje, vse od Kučanovega otroštva do danes.

objavljeno v rubriki: Novice

19.06.2015

Poletno branje založbe Modrijan – avtobiografije in avtobiografski romani »

Le kdo bi razumel, zakaj za poletno branje znova in znova priporočajo lahkotno (in nemalokrat plehko) branje? Mar ni ravno poletje čas, ko si vzamemo daljši dopust in lahko knjige beremo pozorneje in celo zdržema do zadnje strani? In kaj ima poletno branje opraviti s plažo? »Praženje« na soncu ni ne moderno ne prijetno ne zdravo, poleti pa beremo tudi doma, na vrtu, terasi, balkonu, udobno zleknjeni na kavču ali pa v postelji globoko v noč, še posebej če nam ni treba misliti na zgodnje vstajanje in odhod na delo.
»Ni mi všeč, kadar knjižne žanre delijo na letne čase. Kot da je Agatha Christie le za na plažo in Lev Tolstoj za dolge zimske večere. Žanri so tu zato, da se mešajo. Vse leto,« je Irena Štaudohar pred dvema letoma zapisala v Sobotni prilogi, njeni intervjuvanci, ki so našteli knjige, ki jih bodo (ali bi jih radi) prebrali čez poletje, pa so temu s svojim izborom skorajda brez izjeme pritrdili.
Poletje je torej čas za vsakršne knjige, a kdor se z lahkotnim branjem tolaži pozimi, si tudi poleti ne bo belil glave s skrbjo, kaj brati. In obratno.

Čemu torej priporočila za poletno branje?

objavljeno v rubriki: Novice

03.06.2015

Najizčrpnejša, najnatančnejša, najbolj dokumentirana biografija Édith Piaf doslej »

Mit, legenda, ikona. Še danes – sto let po rojstvu in dobrega pol stoletja po smrti – oboževana, a kljub številnim biografijam dokaj neznana. Mislite, da poznate njeno zgodbo? Motite se. Poznate vrsto mitov, ki jih je širila sama in so jih ukoreninili in vedno znova povzemali mediji. Piaf je pač rada fabulirala in pretiravala …
Knjiga Piaf, francoski mit (2013), ki jo je napisal priznan francoski biograf Robert Belleret, temelji na dragocenih pričevanjih, doslej neobjavljeni korespondenci in obsežnem arhivskem gradivu. Ruši kar nekaj mitov – v zameno zanje ponuja resnično zgodbo Édithinega fantastičnega, turbulentnega in kaotičnega življenja ter njeno neverjetno mnogoplastno podobo: bila je skrajno tankočutna pa hkrati egocentrična, zahtevna in trmasta; ambiciozna in gospodovalna pa hkrati negotova; velikodušna in pogosto krivična, strastna in zapeljiva pa obenem prestrašena in ljubosumna. Knjiga spremlja pariškega vrabčka od rojstva (ne na ulici, kot govorijo znane zgodbe) skozi otroštvo (ki tudi ni bilo čisto tako, kot smo doslej brali in poslušali – niso je hranili z vinom in ni bila štiri leta slepa …) in skozi obdobje uspehov, ekscesov ter burnih ljubezenskih zgodb do mučnih zadnjih let in smrti. Življenje kot napet roman, ki ne potrebuje nobene mitizacije …

objavljeno v rubriki: Novice

13.05.2015

Zgodovina Evrope Normana Daviesa prvič po izidu v Modrijanovi Ponudbi tedna »

9. maj, dan zmage in dan Evrope, je za nami. A pred nami je še večji del leta 2015, leta, ko smo zaokrožili sedem desetletij po koncu druge svetovne vojne. Zmaga nad fašizmom in nacizmom leta 1945 je postavila temelje »nove« Evrope – natanko pet let po njej je francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal ustanovitev naddržavne evropske institucije za uskladitev proizvodnje premoga in jekla, leto pozneje pa so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska podpisale pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), predhodnice sedanje Evropske unije. Evropski parlament je 9. maj uradno razglasil za dan Evrope šele leta 2008.
Druga svetovna vojna je le eden izmed velikih mejnikov evropske zgodovine, a zagotovo eden najmračnejših. Težko ga je razumeti, ne da bi poznali njegovo predzgodovino in njegove posledice. Ta predzgodovina se ni začela z nemškim nacionalizmom in Hitlerjem, rane, ki jih je zapustila vojna, pa se ne bodo zacelile niti v naslednjih sedmih desetletjih.

objavljeno v rubriki: Novice