Novica

Vabljeni med knjige, saj knjige so svet ...

15.04.2011

... vabi Društvo slovenskih pisateljev na tradicionalne, letos že šestnajste Slovenske dneve knjige – knjižni sejem z bogatim spremljevalnim programom, ki bo od ponedeljka, 18. aprila, do sobote, 23. aprila v srcu Ljubljane, knjižna praznovanja pa bodo tudi po drugih slovenskih mestih – v Novem mestu, Kopru, Celju, Velenju in Mariboru. Otvoritev v Ljubljani bo v ponedeljek, 18. aprila 2011, ob 11. uri pred Mestno hišo, slavnostni govornik bo predsednik RS dr. Danilo Türk.
Letošnja poslanica Milana Jesiha, predsednika Društva slovenskih pisateljev, se glasi:
Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo.
Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno.

_______

Ali veste, zakaj praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic ravno 23. aprila?
23. aprila goduje sveti Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Jurjevo je v Kataloniji dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre). Ta dan si Katalonci po tradiciji podarjajo vrtnice in knjige - moški ženski vrtnico, ženska moškemu knjigo. Praznik je tudi priložnost za spodbujanje k prodaji knjig: kdor na jurjevo kupi knjigo, dobi v dar še vrtnico. Seveda pa je praznik tesno povezan s književnostjo: tega dne so umrli trije znameniti književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Garcilaso de la Vega, vsi leta 1616. 23. aprila so se rodili nekateri drugi znani književniki, na primer Vladimir Nabokov (1899), Halldór Kiljan Laxness (1902), Maurice Druon (1918) in Manuel Mejía Vallejo (1923). V počastitev teh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Dobrodošli na stojnici založbe Modrijan!

objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

23.04.2015

23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, jurjevo, Noč knjige in še kaj »

Pred dvajsetimi leti je UNESCO svetovni dan podelil tudi knjigam in avtorskim pravicam. Izbrani datum, 23. april, ni naključje. Tega dne so umrli trije znameniti književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Garcilaso de la Vega, vsi leta 1616. Nekaj pomembnih književnikov se je tega dne rodilo: Vladimir Nabokov (1899), Halldór Kiljan Laxness (1902), Manuel Mejía Vallejo (1923).
Tega dne goduje sveti Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Jurij, najbolj znan po upodobitvah z zmajem, naj bi tega dne umrl, leta 303, med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov.

Katalonci imajo navado, da si ta dan izmenjajo vrtnice in knjige – moški ženski podari vrtnico, ženska moškemu pa knjigo. Ali se je ta navada po tistem, ko je 23. april postal svetovni dan knjige, prijela tudi pri nas?

objavljeno v rubriki: Novice

19.04.2015

Noč knjige 2015 v Modrijanovi knjigarni – razglasitev deseterice nominirancev za nagrado kresnik 2015 »

Noč ima svojo moč, in če je zraven knjiga, se moč še podeseteri. »Noč knjige«, v katero se bo prevesil svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, bomo letos v Modrijanovi knjigarni praznovali v družbi pisateljev, urednikov in literarnih kritikov, knjižničarjev in knjigarjev, bralcev in kupcev, posebni gostje pa bodo kresnikovi nagrajenci in nominiranci ter nekateri pisatelji, ki so se s svojim romanom vpisali na seznam izjemne romaneskne bere leta 2014. Skupaj z njimi bomo pričakali odločitev Delove žirije za kresnikaob 19. uri jo bo zbranim sporočila predsednica žirije mag. Gabriela Babnik.

Izvedeli bomo tudi, ali je kateremu izmed strastnih bralcev, ljubiteljev ali poznavalcev sodobnega slovenskega romanopisja na Kresnikovi stavnici uspelo uganiti, kateri romani z letnico 2014 gredo v nadaljnji krog izbiranja proti peterici, ki jo bo Delova žirija objavila čez en mesec. Zmagovalec stavnice prejme za nagrado VSEH DESET NOMINIRANIH ROMANOV, če jih bo pravilno kombinacijo napovedalo več, pa bo o dobitniku nagrade odločil žreb. Nagrado podarja Modrijanova knjigarna.

Pridite v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri v Modrijanovo knjigarno!

objavljeno v rubriki: Novice

14.04.2015

Dnevi Modrijanove knjige 2015: Brutnskopija: Nevednost, neznanje in ekstremizem – gre za nas? »

»V kakšnem medsebojnem odnosu sta izobraževanje in državljanstvo? Ali ni prav danes nujno velikopotezno spodbujati humanistične kulture, da bi bilo naše izobraževanje kos problemom, ki se v našem času porajajo v zvezi s sožitjem in državljanskimi pravicami,« zapiše Umberto Galimberti v svoji knjigi Miti našega časa (pri založbi Modrijan je pravkar izšla v ponatisu skupaj s knjigo Grozljivi gost: nihilizem in mladi).
Deli se poudarjeno osredotočata na mlade, vključene v izobraževalne procese in na trg (ne)dela. Galimberti v Mitih v nadaljevanju zapiše: »Filozofsko humanistična vzgoja je danes nujnejša kot kdajkoli ... kot pogoj za uspešno skupno življenje v vedno bolj večnarodnih družbah, v katerih bo brez široke, kritične in zato strpne kulture vedno težje živeti skupaj, če bomo ostali ujeti v obrambo lastnih posebnosti.«

objavljeno v rubriki: Novice

13.04.2015

Kdo bo v letošnji deseterici nominirancev za Delovo nagrado KRESNIK? – Kresnikova stavnica od 13. do 21. aprila 2015 »

Kdo bo dobil petindvajsetega kresnika? Le počasi, nikamor se ne mudi, kdo bo letos prižgal kresni ogenj na Rožniku, bomo izvedeli na kresno noč, v torek, 23. junija, pozno zvečer. Ta trenutek tega ne ve nihče, niti Delova žirija ne, saj bo 23. aprila razglasila šele deseterico. Letos res nima lahkega dela, slovenska romaneskna bera 2014 je bila izjemna, nov roman je objavilo kar šest dosedanjih »kresnikovcev«, izšlo je nekaj odličnih prvencev pa romanov kresnikovih nominirancev ... Kakorkoli že si boste prizadevali sestaviti svojo najljubšo deseterico, bo še vedno ostal kak roman, ki bi lahko podaljšal seznam najboljših.
Odločilno bo, seveda, kaj o romanih, ki so izšli lani, menijo člani žirije. Letos jo sestavljajo literarna kritičarka in pisateljica Gabriela Babnik, literarni kritik in novinar v kulturni redakciji Dela Igor Bratož, literarni kritik, urednik, pesnik in pisatelj Aljoša Harlamov ter literarna kritičarka, urednica in pesnica Tina Kozin.

Pridružite se jim tudi vi. Od ponedeljka, 13. aprila, do torka, 21. aprila, lahko svoj seznam najboljših deset za kresnika 2015 zaupate Kresnikovi stavnici.

objavljeno v rubriki: Novice

12.04.2015

Razstavo romanov, ki so prejeli Delovo nagrado Kresnik, si oglejte v Modrijanovi knjigarni v času DMK 2015 »

Delova nagrada Kresnik bo letos podeljena petindvajsetič – prva podelitev je bila leta 1991, v prvem letu slovenske samostojnosti. Kresnik je še vedno edina nagrada za že objavljen slovenski roman in med vsemi literarnimi nagradami pri nas najvplivnejša. Njen vpliv je mogoče zelo preprosto izmeriti – nagrajeni roman običajno pritegne več kupcev, zdi se, da tudi več tujih založnikov, o aktualnem krogu izbiranja ter o nagrajenem romanu pa se piše in govori bistveno dlje kot o drugih domačih nagradah. Verjetno tudi zato, ker je roman najpopularnejša literarna zvrst (škoda je, da na Slovenskem ni romanopiscem namenjena še kakšna nagrada; ne nazadnje dobimo pri nas okoli sto romanov na leto), a glavni razlog je premišljena in učinkovita Delova promocija. Delova žirija izbira romane v dveh predizborih, najprej razglasi deseterico najboljših, po enem mesecu izbere pet finalistov, mesec pozneje pa na prireditvi na Rožniku razglasi zmagovalni roman.
Vse bliže je 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, dan, ki ga je Delo izbralo za pravšnji trenutek, da objavi seznam desetih najboljših romanov, ki so izšli na Slovenskem v preteklem letu. In to je tudi priložnost, da se razgledamo po zgodovini te nagrade.

Ali ste zmožni našteti vseh 24 romanov, za katere so si njihovi avtorji prislužili kresnika? Ali pa vsaj polovico? Pet zadnjih nagrajenih romanov? Obiščite Modrijanovo knjigarno v Ljubljani v času »Dnevov Modrijanove knjige 2015«, pa si boste štiriindvajseterico laže vtisnili v spomin.

objavljeno v rubriki: Novice