Novica

Vabljeni med knjige, saj knjige so svet ...

15.04.2011

... vabi Društvo slovenskih pisateljev na tradicionalne, letos že šestnajste Slovenske dneve knjige – knjižni sejem z bogatim spremljevalnim programom, ki bo od ponedeljka, 18. aprila, do sobote, 23. aprila v srcu Ljubljane, knjižna praznovanja pa bodo tudi po drugih slovenskih mestih – v Novem mestu, Kopru, Celju, Velenju in Mariboru. Otvoritev v Ljubljani bo v ponedeljek, 18. aprila 2011, ob 11. uri pred Mestno hišo, slavnostni govornik bo predsednik RS dr. Danilo Türk.
Letošnja poslanica Milana Jesiha, predsednika Društva slovenskih pisateljev, se glasi:
Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo.
Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno.
(Program in vabilo na 16. slovenske dneve knjige, DSP)

_______

Ali veste, zakaj praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic ravno 23. aprila?
23. aprila goduje sveti Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Jurjevo je v Kataloniji dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre). Ta dan si Katalonci po tradiciji podarjajo vrtnice in knjige - moški ženski vrtnico, ženska moškemu knjigo. Praznik je tudi priložnost za spodbujanje k prodaji knjig: kdor na jurjevo kupi knjigo, dobi v dar še vrtnico. Seveda pa je praznik tesno povezan s književnostjo: tega dne so umrli trije znameniti književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Garcilaso de la Vega, vsi leta 1616. 23. aprila so se rodili nekateri drugi znani književniki, na primer Vladimir Nabokov (1899), Halldór Kiljan Laxness (1902), Maurice Druon (1918) in Manuel Mejía Vallejo (1923). V počastitev teh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Dobrodošli na stojnici založbe Modrijan!

objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

16.02.2015

Predstavitev knjige o življenju in delu duhovnika in patra Ivana Tomažiča, »očeta« študentskega doma Korotan na Dunaju  »

Po prihodu na Dunaj sem se prvič srečal s slovenskimi študenti. Da bi jim pomagal, sem jim priskrbel nekaj sob v hiši klaretinskega reda. Spoznal sem, kako pomembno je, da dobijo Slovenci svoje prostore. Iz te zamisli je nastalo načrtovanje slovenskega doma. Ko sem že imel nekaj načrtov, sem začel iskati primeren prostor.

Ta odlomek iz knjige Za resnico do zadnjega diha jasno kaže, iz kakšnih nagibov se je pater Ivan Tomažič lotil gradnje študentskega doma Korotan na Dunaju.
Korotan, ki ga brez patra Tomažiča ne bi bilo, je nudil streho nad glavo študentom iz vrst koroških Slovencev ter drugim študentom slovenskega rodu. Dolga leta je bil priljubljeno zbirališče vseh Slovencev, ki jih je pot zanesla na Dunaj, in to ne glede na njihovo versko ali politično pripadnost.
Jeseni 1966 je bila uradna otvoritev Korotana izjemno odmeven dogodek, o katerem so na prvih straneh poročali slovenski in avstrijski časniki. V minulem desetletju pa je Korotan, ki ga je Tomažič že ob nastanku predal v lastništvo Mohorjevi družbi iz Celovca, pri čemer je to obvezal k izpolnjevanju poslanstva doma, najprej izgubil zunanjo podobo in postal bolj hotel kot dom, nato pa še zamenjal lastnika in je zdaj last slovenske države.

objavljeno v rubriki: Novice

16.02.2015

Spomeniki kot »večni« ohranjevalci spomina – predavanje dr. Božidarja Jezernika v Modrijanovi knjigarni »

Po definiciji je ohranjanje spomina prva in najpomembnejša naloga javnih spomenikov. Pri tem imajo pomembno vlogo njihova oblika, lokacija, na kateri so postavljeni, in informativni napis, ki je pogosto del spomenika. Slednji mrtve kamne spreminjajo v žive pridigarje, tolažnike in preroke.
Postavljeni v javni prostor spomeniki spomin na upodobljene osebnosti ne le ohranjajo, temveč ga tudi institucionalizirajo in legitimizirajo; v tem je njihova dodana vrednost. Tako ohranjani spomini postanejo sestavine identitet tudi za tiste, ki se sicer ne čutijo povezani z njimi. Spomin je namreč pomemben sestavni del identitete posameznika in družbe. Če nimamo spomina, ne vemo, ne kdo smo niti od kod prihajamo. Če ne vemo, od kod prihajamo, pa ne moremo vedeti niti, kam gremo.

objavljeno v rubriki: Novice

08.02.2015

Dragocenost zapisovanja in pripovedovanja zgodb »otroštva« – Povežimo se s svojim otrokom  »

Se še spominjate, kako nestrpno in polni pričakovanja ste čakali tisto eno uro ali dve, ko so vam babice ali dedki ali mame ali očetje pripovedovali zgodbe iz lastnega pa tudi vašega otroštva? Težko je ne priznati, da so te zgodbe z vsakokratno ponovitvijo tkale in krepile vezi med vami. Počutili ste se del svojega »plemena«. Žal pa je časa za te ponovitve iz generacije v generacijo vse manj. Simone de Beauvoir v noveli Nesporazum v Moskvi zelo občuteno zapiše »Podobe obledijo, se izmaličijo, ugasnejo ... besede pa so ji spet in spet prihajale na jezik, čisto take, kot so bile napisane. Povezovale so jo z davnimi stoletji, ko so zvezde svetile natanko tako kot danes. In ta oživitev in ta stalnost sta ji dajali občutek večnosti.« Zapisane besede so torej ene tistih, ki nepremagljivo lovijo dragocene trenutke in jih varujejo pred pozabo.

Takšne pa so tudi besede, ki so že zapisane in še bodo v knjigi Povežimo se s svojim otrokom, ki sta jo ustvarili Maša Strobl in Anita Česnik Mažgon. Knjiga je album in dnevnik v enem, zraven pa še vodnik po »skrinji zakladov«, ki jo boste izdelali in (na)polnili sami. Predstavlja namreč domiselne, ljubke in ne drage načine, kako v »časovni nabiralnik« ujeti posebne trenutke pred otrokovim rojstvom in v njegovih prvih letih življenja.

V četrtek, 12. februarja 2015, ob 18. uri se bo v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani začelo srečanje, kakršnega pri nas še ni bilo. Gostje večera bodo avtorica knjige Maša Strobl, univ. dipl. psihologinja ter družinska in vedenjska terapevtka Eva Hrovat Kuhar in dipl. babica z Oddelka za babištvo Zdravstvene fakultete v Ljubljani Tita Stanek Zidarič. Kramljanje o tkanju vezi z otrokom, o zapisovanju dragocenih trenutkov z njim in pripovedovanju zgodb »otroštva« bo povezovala Saša Einsiedler.

objavljeno v rubriki: Novice

31.01.2015

Galimbertijevi knjižni uspešnici Grozljivi gost in Miti našega časa aprila ponovno na policah slovenskih knjigarn »

Umberto Galimberti, italijanski filozof. Čeprav bo letos dopolnil 73 let in je doslej objavil več kot 30 knjižnih del, bi ga danes pri nas poznal le redkokdo, če ne bi leta 2009 pri Modrijanu izšel prevod njegove odmevne študije Grozljivi gost. Nihilizem in mladi. Po izidu te in knjige Miti našega časa leta 2011 je Galimberti večkrat obiskal Slovenijo in si ob teh priložnostih vedno vzel čas tudi za pogovor z novinarji najpomembnejših slovenskih medijev.
Intervjuje z Galimbertijem je vredno brati znova in znova, tudi zato, ker mislec odgovarja brez dlake na jeziku: odkrito in nemalokrat ostro, neusmiljeno. Njegove misli, izrečene na predavanjih in intervjujih in, seveda, zapisane v njegovih knjigah, se vtisnejo v zavest vseh ljudi, in med njimi so celo mladi, katerim se pojem »filozofija« morda zdi »zataknjen« nekje daleč v preteklosti. Galimbertija »filozofija« je namreč odsev današnjosti, in ta je nepredvidljiva, trda, neizposna. »Trudim se opisati svet takšen, kot je. V resnici o njegovi obliki ne vemo ničesar,« je leta 2013 povedal za Poglede.

objavljeno v rubriki: Novice

13.01.2015

Kje je konec sveta? – pisateljica Katarina Marinčič in Breda Biščak v Modrijanovi knjigarni »

Pisateljica Katarina Marinčič, kresnikova nagrajenka za Prikrito harmonijo in prejemnica Dnevnikove fabule za zbirko treh novel O treh, se po desetih letih vrača z novim romanom – Po njihovih besedah.
»Naš junak je bil velik, ker je znal o svojem življenju pripovedovati tako, da je enkrat za vselej obveljala njegova različica dogodkov.
Citirani stavek govori o življenju Heinricha Schliemanna, nemškega podjetnika in pustolovca, ki se je v zgodovino zapisal kot odkritelj Troje. V resničnem življenju se ni nikoli srečal z rojakom Karlom Mayem, prav tako pustolovcem, ki je neznani svet sprva odkrival zgolj v domišljiji. Srečata pa se v najnovejšem romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah (Modrijan, 2014), skupaj s šefom protiobveščevalcev P.-jem iz neimenovane dežele. Trije resnični možje in izmišljeni pripovedovalec Pavel, ki ubeseduje njihova neobičajna življenja – to so osrednji liki romana z dvojnim pripovednim okvirjem oziroma večnivojsko pripovedjo, očesom za detajle, izbranim jezikom, rahlo zafrkljivim odnosom tako do likov kot bralcev in do poslednje pike suvereno avtorsko pisavo.

objavljeno v rubriki: Novice

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.