Novica

Vabljeni med knjige, saj knjige so svet ...

15.04.2011

... vabi Društvo slovenskih pisateljev na tradicionalne, letos že šestnajste Slovenske dneve knjige – knjižni sejem z bogatim spremljevalnim programom, ki bo od ponedeljka, 18. aprila, do sobote, 23. aprila v srcu Ljubljane, knjižna praznovanja pa bodo tudi po drugih slovenskih mestih – v Novem mestu, Kopru, Celju, Velenju in Mariboru. Otvoritev v Ljubljani bo v ponedeljek, 18. aprila 2011, ob 11. uri pred Mestno hišo, slavnostni govornik bo predsednik RS dr. Danilo Türk.
Letošnja poslanica Milana Jesiha, predsednika Društva slovenskih pisateljev, se glasi:
Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo.
Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno.

_______

Ali veste, zakaj praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic ravno 23. aprila?
23. aprila goduje sveti Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Jurjevo je v Kataloniji dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre). Ta dan si Katalonci po tradiciji podarjajo vrtnice in knjige - moški ženski vrtnico, ženska moškemu knjigo. Praznik je tudi priložnost za spodbujanje k prodaji knjig: kdor na jurjevo kupi knjigo, dobi v dar še vrtnico. Seveda pa je praznik tesno povezan s književnostjo: tega dne so umrli trije znameniti književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Garcilaso de la Vega, vsi leta 1616. 23. aprila so se rodili nekateri drugi znani književniki, na primer Vladimir Nabokov (1899), Halldór Kiljan Laxness (1902), Maurice Druon (1918) in Manuel Mejía Vallejo (1923). V počastitev teh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Dobrodošli na stojnici založbe Modrijan!

objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

12.04.2015

Razstavo romanov, ki so prejeli Delovo nagrado Kresnik, si oglejte v Modrijanovi knjigarni v času DMK 2015 »

Delova nagrada Kresnik bo letos podeljena petindvajsetič – prva podelitev je bila leta 1991, v prvem letu slovenske samostojnosti. Kresnik je še vedno edina nagrada za že objavljen slovenski roman in med vsemi literarnimi nagradami pri nas najvplivnejša. Njen vpliv je mogoče zelo preprosto izmeriti – nagrajeni roman običajno pritegne več kupcev, zdi se, da tudi več tujih založnikov, o aktualnem krogu izbiranja ter o nagrajenem romanu pa se piše in govori bistveno dlje kot o drugih domačih nagradah. Verjetno tudi zato, ker je roman najpopularnejša literarna zvrst (škoda je, da na Slovenskem ni romanopiscem namenjena še kakšna nagrada; ne nazadnje dobimo pri nas okoli sto romanov na leto), a glavni razlog je premišljena in učinkovita Delova promocija. Delova žirija izbira romane v dveh predizborih, najprej razglasi deseterico najboljših, po enem mesecu izbere pet finalistov, mesec pozneje pa na prireditvi na Rožniku razglasi zmagovalni roman.
Vse bliže je 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, dan, ki ga je Delo izbralo za pravšnji trenutek, da objavi seznam desetih najboljših romanov, ki so izšli na Slovenskem v preteklem letu. In to je tudi priložnost, da se razgledamo po zgodovini te nagrade.

Ali ste zmožni našteti vseh 24 romanov, za katere so si njihovi avtorji prislužili kresnika? Ali pa vsaj polovico? Pet zadnjih nagrajenih romanov? Obiščite Modrijanovo knjigarno v Ljubljani v času »Dnevov Modrijanove knjige 2015«, pa si boste štiriindvajseterico laže vtisnili v spomin.

objavljeno v rubriki: Novice

08.04.2015

Dnevi Modrijanove knjige 2015: Kako dolga je lahko zgodba, da je še kratka »

Kratka proza naj bi bila literarna forma sodobnega časa. Beleži hipne izseke in ne hrepeni po celovitosti, pušča odprte konce, nenaklonjena je moraliziranju. Kot takšna naj bi popolnoma ustrezala duhu sveta: spreminjajočem se, fragmentarnem, fluidnem. Kratko prozo naj bi poleg tega prebrali hitro, v času enega »sedenja«, kot je trdil mojster Allan Poe. Sploh obstaja idealnejša zvrst za večno zaposlenega sodobnega posameznika?
Kljub navedenim argumentom pa na domačih in tujih lestvicah uspešnosti kraljuje Veliki in Dolgi Roman. Le zakaj? Ali naj razloge poiščemo pri Zeitgeistu ali kod drugod? Kaj sploh potrebujemo za uspešno gojenje kratke proze?
Poleg navdihnjenega pisatelja je nujno potrebna literarna infrastruktura: založnik, ki bo zgodbe objavil, kritik, ki jih bo prepoznal in priporočil, bralec, ki ima navado kupovati (v slovenskem primeru izposojati si) tovrstna dela, ter institucija nagrade, ki bo spodbudila pišoče in popularizirala žanr. Kot najmočnejši kratkozgodbarji danes veljajo Američani pa tudi Kanadčani – Alice Munro, nobelovka za književnost 2013, piše samo kratke zgodbe –, a tudi njihovega vzpona si ni mogoče zamisliti brez primerne infrastrukture – kratka proza se je razmahnila, ko se je razmahnilo časopisje, z njim pa prostor za objave, dostop do širokega bralstva in dostojnih honorarjev.
Našim časopisom kratka proza žal ne diši, objavljajo jo strokovne revije, ki dosežejo le ožje bralstvo, pa tudi na založbah zbirke kratkih zgodb ne dobijo mesta, ki bi si ga zaslužile.

objavljeno v rubriki: Novice

05.04.2015

Dva tekača. Dva pisca. En roman in en dnevniški zapis o teku. – Rugelj in Žiberna tudi v Škofji Loki »

Po zelo uspešnem in odlično obiskanem pogovornem večeru konec marca v ljubljanski Modrijanovi knjigarni se bosta Marjan Žiberna, avtor romana Norma, ki je februarja izšel v Modrijanovi zbirki Bralec, in dr. Samo Rugelj, avtor večkrat ponatisnjene in pred kratkim prenovljene uspešnice Delaj, teci, živi (UMco), srečala še v Modrijanovi knjigarni v Škofji Loki. Pogovarjala se bosta o motivaciji in pripravah na tekaške preizkušnje, tudi na maraton, o lovljenju in doseganju norme, o majhnih in velikih osebnih zmagah nad samim seboj, o radostih in bolečini, o telesu in čustvih, o odnosih, strasti in ljubezni pa tudi o knjigah. Ljubitelji knjige in teka, pritecite v Modrijanovo knjigarno Škofja Loka v ponedeljek, 13. aprila, malo pred 18. uro!

objavljeno v rubriki: Novice

04.04.2015

Dnevi Modrijanove knjige 2015 – književni dogodki, pogovori in »noč knjige« z nagrado Kresnik »

Tisti, ki se s knjigami ne družijo (le) zato, da bi preganjali (dolg)čas, temveč v njih iščejo tudi razodetje (»kot bi odkrival telo lepe neznanke, ginjen in presunjen znova odkrivam to, kar že poznam in česar ne bom nikoli do konca spoznal,« kakor je v knjigi Pridni sinko prelepo zapisal Pascal Bruckner), o knjigah razmišljajo, se pogovarjajo in tudi pišejo. Toda kje najti pravega sogovornika?
V knjigarni. V Modrijanovi knjigarni!

Od ponedeljka, 13. aprila, do sobote, 25. aprila, bodo v Modrijanovih knjigarnah v Ljubljani in Škofji Loki potekali »Dnevi Modrijanove knjige«. Za ogled in nakup bodo na voljo vse knjige iz Modrijanovega knjižnega programa, mnoge bodo imele še posebej ugodne cene. V tem času založba Modrijan organizira tudi več zanimivih književnih dogodkov.

objavljeno v rubriki: Novice

20.03.2015

Dva tekača. Dva pisca. En roman in en dnevniški zapis o teku. – Samo Rugelj in Marjan Žiberna  »

Tekaška sezona se bo uradno začela to nedeljo, 22. marca, ko bo v Sežani potekal že 15. mali kraški maraton. Na štartu bo stal marsikateri tekač in tekačica, ki ima letos namen preteči maraton. V Berlinu, na Dunaju, v Radencih, v Ljubljani ali v katerem drugem večjem mestu. Če ste eden izmed njih in vam sežanska preizkušnja na 8 ali 21 km vliva zaupanje, da je odločitev za 42 km prava, lepo vabljeni na dodatno spodbudo v Modrijanovo knjigarno v Ljubljani. Gostili bomo namreč dva dolgoletna rekreativna tekača, urednika in pisca, Marjana Žiberno in dr. Sama Ruglja. Marjana Žiberno verjetno poznate po številnih poljudnih in poljudno-strokovnih člankih o teku in vzdržljivostnem športu, objavljenih v Vrhunskih dosežkih, Atletiki, Poletu, Športu ..., dr. Sama Ruglja pa kot publicista, odgovornega urednika Bukle, soavtorja knjižne uspešnice Ultrablues, avtorja odmevne esejistične knjige Izgubljeni bralec ...

objavljeno v rubriki: Novice