Avtorji

Svetislav Basara »

srbski pisatelj, 1953

Svetislav Basara je doslej objavil več kot dvajset književnih del, romanov, zbirk povesti in esejev. Je dobitnik številnih literarnih nagrad. Za roman Vzpon in padec Parkinsonove bolezni je leta 2006 prejel najvišjo literarno nagrado za prozo v Srbiji – NIN-ovo nagrado za roman leta.

več »

Simone de Beauvoir »

francoska pisateljica, 1908−1986

Znana francoska pisateljica, eksistencialistična filozofinja, družbena teoretičarka, feministka in politična aktivistka Simone de Beauvoir je v svojem času briljirala kot izjemna intelektualka. Mednarodno pozornost je vzbudila z delom Drugi spol (1949), ki je sprožilo tektonski premik v razumevanju ženske in človeškega bitja.

več »

Aaron T. Beck »

ameriški psihiater, 1921

Aaron T. Beck, psihiater, raziskovalec, zaslužni profesor na Univerzi v Pensilvaniji, avtor številnih publikacij, ustanovitelj Beckovega inštituta za kognitivno vedenjsko terapijo itd.) velja za očeta kognitivne terapije, ki se uporablja tako za pomoč pri hudih duševnih motnjah in različnih boleznih (depresiji, bipolarni motnji, shizofreniji, motnjah hranjenja, kronični utrujenosti, migreni …) kakor tudi pri odpravljanju težav v medčloveških odnosih in komunikaciji (najpogosteje pri otrocih, mladostnikih, parih in družinah).

več »

Robert Belleret »

francoski pisatelj, biograf in novinar, 1946

Robert Belleret, rojen v Bécon-les-Bruyèresu v obmestju Pariza, se je bolj kot v šoli izobraževal v kinoteki in kinodvoranah Latinske četrti. Filmi, francoski šanson in knjižna zbirka Livre de poche – to je bilo njegovo nadomestno učenje, saj je sicer šolo že zelo zgodaj obesil na klin.
Po opravljeni vojaški službi se je leta 1968 zaposlil v letalski družbi Air Inter in s tem dobil možnost potovanj v številne svetovne prestolnice. Leta 1970 je začel pisati za lyonski časopis Le Progrès, leta 1977 pa postal dopisnik časnika Le Matin de Paris in leta 1986 (ob ustanovitvi dopisništva v Lyonu) Le Monda. Leta 1997 se je preselil v Pariz in postal Le Mondov visoko cenjeni novinar.

več »

Zoran Benčič »

slovenski glasbenik in pisatelj, 1972

Zoran Benčič živi v Velenju. Po srednji šoli je opravil dva nekajletna tečaja in postal komunalni inženir in diplomirani ekonomist. Vedno si je želel postati detektiv, a mu doslej to ni uspelo. Tako ali tako bi bil hitro razrešen vseh dolžnosti zaradi podkupljivosti in nagnjenja k alkoholizmu (to trdijo njegovi prijatelji in nihče ne ve, ali se šalijo ali mislijo resno).

več »

Ivan T. Berend »

madžarski zgodovinar in ekonomist, 1930

Ivan T(ibor) Berend je eden najvidnejših gospodarskih zgodovinarjev novejše dobe. Do sedaj je napisal okoli 30 knjig in več sto poglobljenih študij v revijah in zbornikih. Berend je v povojni Madžarski zasedal vrsto najvišjih akademskih funkcij. Od začetka devetdesetih let 20. stoletja je začel na novo, postal je zaslužni profesor za zgodovino na kalifornijski univerzi UCLA in eden najbolj prevajanih gospodarskih zgodovinarjev našega časa.

več »

Alexandre Bergamini »

francoski pisatelj, 1968

Alexandre Bergamini je pesnik, pisatelj, dramatik in, kot sam pravi, klatež, ki le slučajno trenutno živi v južni Franciji. V svojih delih se loteva tem izgube, odrekanja in zapuščenosti, želje in seksualnosti pa tudi nevralgičnih točk nedavne zgodovine – od družbene zgodovine aidsa v knjigi Sang damné (Prekleta kri, 2011) do holokavsta in spomina nanj v zadnji knjigi Nekaj divjih rož (Quelques roses sauvages, 2015). Giblje se med poezijo, fikcijo, potopisom ter dokumentarnim ali poldokumentarnim pričevanjem in refleksijo – slednje velja tudi za Nekaj divjih rož.

več »

William Peter Blatty »

ameriški pisatelj, filmski scenarist in režiser, 1928–2017

William Peter Blatty, sin libanonskih priseljencev, je kot pisatelj zaslovel šele s srhljivim romanom Izganjalec hudiča (The Exorcist, 1971). Pred tem je napisal več komičnih romanov, vendar so se tako slabo prodajali, da se je začel ukvarjati predvsem s pisanjem scenarijev za komedije. Med avtorje prodajnih uspešnic se je prebil s srhljivimi romani, zlasti Izganjalcem hudiča, po katerem je napisal tudi scenarij za istoimenski film Williama Friedkina in zanj prejel oskarja.

več »

Marica Bodrožić »

nemška pisateljica hrvaškega rodu, 1973

Marica Bodrožić se je rodila v hrvaški vasi Svib v današnji Splitsko-dalmatinski županiji. Do desetega leta starosti je odraščala pri svojem dedku, od leta 1983 pa živi v Nemčiji, kjer se je tudi šolala; v Frankfurtu je študirala kulturno antropologijo, psihoanalizo in slavistiko. Nemščina je tako postala njen ›drugi materni jezik‹, v katerem piše pesmi, kratke zgodbe, romane in eseje, prav tako pa tudi prevaja iz hrvaščine in angleščine.

več »

Heinrich Böll »

nemški pisatelj, 1917–1985

Heinrich Böll je eden najpomembnejših nemških pisateljev druge polovice 20. stoletja. Svoja prva prozna dela je objavljal že kmalu po vojni, ki jo je sicer preživel kot vojak vermahta, končal pa kot ameriški vojni ujetnik.
Po koncu vojne kalvarije je pred mladim in talentiranim pisateljem zazevala srhljiva praznina na mestu, ki ga je prej dolga stoletja zapolnjevala pregovorna nemška dostojnost in pravičnost: opazil je kričečo hinavščino še dovčerajšnjih podpornikov režima, ki so se pod novo oblastjo potuhnili, nato pa v preobleki kot demokrati skušali po svoje krojiti družbo; soočil se je z lastno preteklostjo in za nazaj nedoumljivim dejstvom udeležbe pri ultimativnem zlu; in znašel se je pred uničeno, poteptano ter fizično razrušeno domovino, ki jo je bilo v vseh smislih treba graditi na novo.

več »