E-novice

Avtorji

Rumena Bužarovska »

makedonska pisateljica, 1981

Rumena Bužarovska se je rodila v Skopju. Predava ameriško književnost na Filološki fakulteti v Skopju, piše kratko prozo in prevaja iz angleščine (Lewis Carroll, J. M. Coetzee, Truman Capote, Charles Bukowski, Richard Gwyn). Leta 2012 je objavila študijo o humorju v sodobni ameriški in makedonski književnosti. Napisala je tri zbirke kratkih zgodb: Čačke (Чкртки, 2007), Modrostni zob (Осмица, 2010) in Moj mož (Мојот маж, 2014). Njene zgodbe so objavljene v uglednih tujih antologijah in literarnih revijah.

več »

Angela Carter »

britanska pisateljica, 1940−1992

Angela Carter, britanska književnica z obsežnim literarnim opusom (9 romanov, 6 zbirk kratke proze, 2 pesniški zbirki, radijske igre in adaptacije lastnih zgodb za radio, predelave proznih del v scenarije, otroške knjige …), vplivna esejistka in novinarka, prevajalka in urednica, je pri nas dokaj neznana, v Veliki Britaniji pa je njen status povsem drugačen.

več »

Javier Cercas »

španski pisatelj, 1962

Javier Cercas se je rodil v vasici Ibahernando v Extremaduri na zahodu Španije, pri štirih letih se je z družino preselil v Katalonijo, v Girono, kjer živi še danes in predava književnost na tamkajšnji univerzi. Piše angažirano prozo – romane in eseje – ter prevaja iz angleščine in katalonščine. Redno piše za katalonsko izdajo časopisa El País. Za svoje romane je prejel številne nagrade, mednarodno pa je zaslovel z Vojaki Salamine (2001; slov. prevod 2013), svojim drugim romanom; ta je preveden v več kot trideset jezikov, režiser David Trueba je leta 2003 po njem posnel film.

več »

Noam Chomsky »

ameriški jezikoslovec, filozof, kognitivist in politični aktivist, 1928

Avram Noam Chomsky je bil od leta 1955 profesor lingvistike na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa v Cambridgeu (ZDA). Znan je po inovativnih pristopih k teoriji jezika, vplival je tudi na razvoj moderne (kognitivne) psihologije. Morda še bolj kot znanstvenik je v svetu prepoznaven kot neizprosen kritik ameriške politike, kakršno druga za drugo snujejo administracije in njihovi korporativistični sponzorji. Ima se za libertarnega socialista in anarhista, pogosto se oglaša s kritiko sodobnega kapitalizma.

več »

Milutin Cihlar - Nehajev »

hrvaški književnik, 1880–1931

Milutin Cihlar - Nehajev se je šolal v Senju, Zagrebu in na Dunaju, kjer je študiral kemijo. Tam je tudi doktoriral, in sicer iz filozofije. Njegova prva zaposlitev je bila profesura v Zagrebu, kjer je pisal za različne hrvaške časopise. Pozneje je delal kot novinar in bil dopisnik iz Pariza, Beograda in Prage. Leta 1926 so ga izvolili kot predsednika Društva hrvaških književnikov. Njegova najpomembnejša dela so Poraz in slavje, Študija o Hamletu (1915), Veliko mesto (novele, 1919), Volkovi (1928; slov. prevod. 1973), Esej o Vladimiru Mažuraniću (1929) in Ob stoletnici hrvaškega preporoda 1830–1930 (1931).

več »

Sandra Cisneros »

ameriška pesnica, pisateljica in esejistka, 1954

Sandra Cisneros je kot avtorica mehiškega rodu in pripadnica gibanja Chicano Civil Rights Movement ena od osrednjih osebnosti ›čikanske‹ književnosti. Študirala je angleški jezik in kreativno pisanje (to je pozneje tudi poučevala) ter izdala tri pesniške zbirke, dva romana in nekaj knjig kratke proze za odrasle in otroke, najbolj znana pa je doma in v svetu prav po Hiši v Ulici Mango (The House on Mango Street, 1984).

več »

Boris Cyrulnik »

francoski zdravnik, etolog, nevrolog in psihiater judovskega rodu, 1937

Borisa Cyrulnika je v poklic psihiatra usmerilo dejstvo, da je med kalvarijo druge svetovne vojne ostal živ. Siroto, ki so mu nacisti ubili očeta in mater, so dali v rejniško družino. Med nacistično racijo so ga z odraslimi vred zajeli v Bordeauxu, vendar ga, skritega na stranišču, niso našli in fantič je do konca vojne z lažnim imenom Jean Laborde delal na francoski kmetiji. Razmišljanje o vprašanju, kaj človeku pomaga preživeti v ogrožajočih okoliščinah, ga je usmerilo v študij, najprej medicine na pariški univerzi, in pisanje poljudnoznanstvenih knjig s področja psihologije, ki so uspešnice v domovini in tujini.

več »

Norman Davies »

britanski zgodovinar, 1939

Britanski zgodovinar Norman Davies je bil učenec znamenitega britanskega zgodovinarja A. J. P. Taylorja. Študiral ali izpopolnjeval se je na univerzah v Franciji (Grenoble), Italiji (Perugia) in na Poljskem (Krakov). V letih 1971–96 je poučeval poljsko zgodovino na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije pri Univerzi v Londonu, kot profesor je gostoval na mnogih svetovnih univerzah, med drugim na Kitajskem, Japonskem, v Kanadi, ZDA in na Poljskem.
Osrednji področji njegovega strokovnega delovanja sta zgodovina Poljske in zgodovina Velike Britanije.

več »

Richard Dawkins »

britanski evolucijski biolog, 1941

Richard Dawkins je prvič mednarodno zaslovel leta 1976 z uspešnico Sebični gen, temu pa so sledile še druge; skupno je doslej objavil 13 knjig. Dawkins je avtor številnih televizijskih dokumentarcev, predavatelj in udeleženec neštetih javnih nastopov ter razprav. Je ateist, humanist in skeptik, razlagalec znanosti in religije, eden najbolj znanih, najodmevnejših in najvplivnejših britanskih intelektualcev.
Dawkins je bil prvi predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu prav zanj ustanovljena pod pokroviteljstvom ameriškega mecena Charlesa Simonyija.

več »

Lidija Dimkovska »

slovensko-makedonska pesnica in pisateljica, 1971

Lidija Dimkovska je končala študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je delala kot lektorica za makedonski jezik. Od leta 2001 živi v Ljubljani.
Doslej je objavila pet pesniških zbirk in tri romane: Skrita kamera, Rezervno življenje in Non-Oui. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, prejela je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta za prvi in drugi roman, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado Huberta Burda za poezijo in nagrado EU za književnost za roman Rezervno življenje, evropsko nagrado Petruja Krduja za poezijo ter posebno priznanje Evropska kulturna dediščina za kratko zgodbo Ko sem zapustila Karl Liebknecht na natečaju za najboljšo evropsko zgodbo, namenjenem dobitnikom nagrade EU za književnost.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.