Avtorji

Julie Bonnie »

francoska pisateljica in glasbenica, 1972

Pevka, violinistka, kitaristka in skladateljica Julie Bonnie je izdala nekaj soavtorskih plošč, v devetdesetih letih s postpankovsko skupino Forguette Me Note (kot violinistka) in pozneje s skupino Cornu (kot pevka in violinistka). S pevcem Robertom Backmanom je posnela ploščo Tu es à moi, leta 2001 pa je izšel prvi od njenih samostojnih albumov Marie-Plane. Po prvem koncertu pri štirinajstih letih je več kot deset let nastopala kot pevka na odrih po vsej Evropi.
Literarno ustvarjanje Julie Bonnie ni prestop na drugo področje, ampak vzporednica, saj hkrati svoje glasbeno udejstvovanje celo poglablja in širi kot skladateljica.

več »

Tereza Boučková »

češka pisateljica, 1957

Češka pisateljica, scenaristka in publicistka Tereza Boučková je hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih letih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega od pobudnikov Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati nezahtevna, neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka.
Boučková v svojih literarnih delih opisuje tipične situacije iz življenja žensk. V pretežno avtobiografsko obarvanih delih splošne probleme v družbi (moralno krizo in razočaranje nad češko tranzicijo) povezuje s konkretno situacijo v lastni družini, svojem partnerskem odnosu in pri vzgoji otrok.

več »

Edmund J. Bourne »

ameriški psihiater in publicist, 1947

Edmund J. Bourne je specialist za področja fobij, anksioznih motenj in njihovega zdravljenja. Med vsemi njegovimi knjigami je prav priročnik Anksioznost in fobije dolgoletna uspešnica (prvič izšla leta 1990, v slovenščino pa smo prevedli 5. izdajo iz leta 2010), za katero je med drugim prejel nagrado Benjamina Franklina za odličnost v psihologiji.

več »

Louann Brizendine »

ameriška nevropsihiatrinja, 1952

Louann Brizendine je doštudirala nevrobiologijo na Berkeleyju, medicino na Yalu in se specializirala za psihiatrijo na Harvardu, kjer je bila zaposlena do leta 1988. Nato se je zaposlila na Univerzi Kalifornije v San Franciscu (UCSF) in tam leta 1994 ustanovila Kliniko za ženska razpoloženja in hormone (Women’s Mood and Hormone Clinic), eno prvih klinik v državi, ki se ukvarja s preučevanjem stanj v ženskih možganih in načinov, kako nevrokemija in hormoni vplivajo na razpoloženje žensk.

več »

Pascal Bruckner »

francoski pisatelj, filozof in publicist, 1948

Pascal Bruckner sodi v generacijo, ki je maja 68 na ulicah okrog pariške Sorbone svojim očetom v brk zabrusila odločen in radikalen ne. Pod konec sedemdesetih se je del tega rodu kritično ozrl na lastno vstajništvo in iz te distance se je rodila pisava tako imenovanih novih filozofov, med katere poleg Brucknerja štejemo predvsem Bernarda-Henrija Lévyja, Andréja Glucksmanna in Alaina Finkielkrauta. Z zadnjim sta v paru napisala dvoje esejističnih knjig: Novi ljubezenski nered (1977) in Na uličnem vogalu pustolovščina (1979).

več »

Nina Bunjevac »

kanadska striparka, 1973

Nina Bunjevac se je rodila v Kanadi srbskima priseljencema Petru in Sally. Leta 1975 je z materjo in starejšo sestro Saro zapustila Toronto in do sedemnajstega leta živela v Jugoslaviji. Prve umetniške korake je naredila v Šoli uporabnih umetnosti Đorđe Krstić v Nišu, leta 1990 pa začela študij na umetniškem oddelku Centralne tehnične šole v Torontu. Leta 1997 je diplomirala iz grafike in slikarstva na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD).
Njen prvi stripovski album Mrzla kot led (Hladna kao led) je izšel leta 2011 v Srbiji, leto pozneje je bil z naslovom Heartless objavljen v Kanadi. Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je izšel septembra 2014 v Veliki Britaniji in Kanadi.

več »

Rumena Bužarovska »

makedonska pisateljica, 1981

Rumena Bužarovska se je rodila v Skopju. Predava ameriško književnost na Filološki fakulteti v Skopju, piše kratko prozo in prevaja iz angleščine (Lewis Carroll, J. M. Coetzee, Truman Capote, Charles Bukowski, Richard Gwyn). Leta 2012 je objavila študijo o humorju v sodobni ameriški in makedonski književnosti. Napisala je tri zbirke kratkih zgodb: Čačke (Чкртки, 2007), Modrostni zob (Осмица, 2010) in Moj mož (Мојот маж, 2014). Njene zgodbe so objavljene v uglednih tujih antologijah in literarnih revijah.

več »

Angela Carter »

britanska pisateljica, 1940−1992

Angela Carter, britanska književnica z obsežnim literarnim opusom (9 romanov, 6 zbirk kratke proze, 2 pesniški zbirki, radijske igre in adaptacije lastnih zgodb za radio, predelave proznih del v scenarije, otroške knjige …), vplivna esejistka in novinarka, prevajalka in urednica, je pri nas dokaj neznana, v Veliki Britaniji pa je njen status povsem drugačen.

več »

Bernardo Carvalho »

brazilski pisatelj, 1960

Brazilski pisatelj in prevajalec Bernardo Carvalho je najprej delal kot novinar, ki je za časopis Folha de São Paulo poročal iz Pariza in New Yorka, potem pa se je v celoti posvetil pisanju. Leta 1993 je debitiral z zbirko zgodb Aberração (Anomalija), kjer se že pojavijo motivi, značilni za vsa njegova dela: skrivnost, ki kliče po razkritju, preteklost, ki preganja sedanjost, zabrisana meja med resničnostjo in izmišljijo, poigravanje z različnimi pripovednimi perspektivami in identitetami.

več »

Nick Cave »

avstralski pisatelj, pesnik, glasbenik, pevec, 1957

Oče učitelj književnosti. Mati knjižničarka. Sin pisatelj. Če v bistvu ne bi bil glasbenik z dvema romanoma. Ali pa romanopisec s premalo časa za vse talente. Če ne bi bil neuvrstljiv. Glasba je njegova rdeča nit, kjerkoli je, karkoli počne. Njegov svet je gnusen z razlogom, in črn, tako se mu riše, pa naj piše o čemerkoli. To si priznava: »Gojim nekako melanholičen pogled na svet. In gnus do njega. Ne morem se ga znebiti. Svet je gnusen. O tem ni debate.«
Dokler ne vstopi ustvarjanje in umetnost, kjer njegova domišljijska luč prične tleti. Meni, da so poezija, likovna umetnost, glasba nekakšen protistrup naravi sveta, temu, kar kot ljudje počenjamo s planetom. Protistrup njegovemu gnusu. In svoje mesto je skozi leta spoznanja našel tudi za Boga: »Včasih je težko pogledati svet in se vprašati, kje na tem svetu obstaja Bog. Morda obstaja v poeziji in umetnosti in naravi, takih stvareh.«

več »