Avtorji

Milutin Cihlar - Nehajev »

hrvaški književnik, 1880–1931

Milutin Cihlar - Nehajev se je šolal v Senju, Zagrebu in na Dunaju, kjer je študiral kemijo. Tam je tudi doktoriral, in sicer iz filozofije. Njegova prva zaposlitev je bila profesura v Zagrebu, kjer je pisal za različne hrvaške časopise. Pozneje je delal kot novinar in bil dopisnik iz Pariza, Beograda in Prage. Leta 1926 so ga izvolili kot predsednika Društva hrvaških književnikov. Njegova najpomembnejša dela so Poraz in slavje, Študija o Hamletu (1915), Veliko mesto (novele, 1919), Volkovi (1928; slov. prevod. 1973), Esej o Vladimiru Mažuraniću (1929) in Ob stoletnici hrvaškega preporoda 1830–1930 (1931).

več »

Sandra Cisneros »

ameriška pesnica, pisateljica in esejistka, 1954

Sandra Cisneros je kot avtorica mehiškega rodu in pripadnica gibanja Chicano Civil Rights Movement ena od osrednjih osebnosti ›čikanske‹ književnosti. Študirala je angleški jezik in kreativno pisanje (to je pozneje tudi poučevala) ter izdala tri pesniške zbirke, dva romana in nekaj knjig kratke proze za odrasle in otroke, najbolj znana pa je doma in v svetu prav po Hiši v Ulici Mango (The House on Mango Street, 1984).

več »

Boris Cyrulnik »

francoski zdravnik, etolog, nevrolog in psihiater judovskega rodu, 1937

Borisa Cyrulnika je v poklic psihiatra usmerilo dejstvo, da je med kalvarijo druge svetovne vojne ostal živ. Siroto, ki so mu nacisti ubili očeta in mater, so dali v rejniško družino. Med nacistično racijo so ga z odraslimi vred zajeli v Bordeauxu, vendar ga, skritega na stranišču, niso našli in fantič je do konca vojne z lažnim imenom Jean Laborde delal na francoski kmetiji. Razmišljanje o vprašanju, kaj človeku pomaga preživeti v ogrožajočih okoliščinah, ga je usmerilo v študij, najprej medicine na pariški univerzi, in pisanje poljudnoznanstvenih knjig s področja psihologije, ki so uspešnice v domovini in tujini.

več »

Richard Dawkins »

britanski evolucijski biolog, 1941

Richard Dawkins je prvič mednarodno zaslovel leta 1976 z uspešnico Sebični gen, temu pa so sledile še druge; skupno je doslej objavil 13 knjig. Dawkins je avtor številnih televizijskih dokumentarcev, predavatelj in udeleženec neštetih javnih nastopov ter razprav. Je ateist, humanist in skeptik, razlagalec znanosti in religije, eden najbolj znanih, najodmevnejših in najvplivnejših britanskih intelektualcev.
Dawkins je bil prvi predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu prav zanj ustanovljena pod pokroviteljstvom ameriškega mecena Charlesa Simonyija.

več »

Lidija Dimkovska »

slovensko-makedonska pesnica in pisateljica, 1971

Lidija Dimkovska je končala študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je delala kot lektorica za makedonski jezik. Od leta 2001 živi v Ljubljani.
Doslej je objavila pet pesniških zbirk in tri romane: Skrita kamera, Rezervno življenje in Non-Oui. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, prejela je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta za prvi in drugi roman, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado Huberta Burda za poezijo in nagrado EU za književnost za roman Rezervno življenje, evropsko nagrado Petruja Krduja za poezijo ter posebno priznanje Evropska kulturna dediščina za kratko zgodbo Ko sem zapustila Karl Liebknecht na natečaju za najboljšo evropsko zgodbo, namenjenem dobitnikom nagrade EU za književnost.

več »

Miriam Drev »

slovenska pisateljica, pesnica in prevajalka, 1957

Miriam Drev je svobodna kulturna ustvarjalka in članica Društva slovenskih pisateljev, PEN-a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Leta 1995 je objavila otroško knjižico Šviga gre lužat, sledile so zbirke poezije Časovni kvadrat (2002), Rojstva (2007), Vodna črta (2008) in Sredi kuhinje bi rasla češnja (2012) ter roman V pozlačenem mestu (2012). Njen prevodni opus šteje skoraj osemdeset izdaj, med temi dela M. Atwood, V. S. Naipaula, I. McEwana, E. Hemingwayja, R. Tagoreja, R. W. Emersona, P. Careyja, C. S. Lewisa, A. S. Byatt, P. Rotha.

več »

Martin Michael Driessen »

nizozemski gledališki in operni režiser, prevajalec in pisatelj (1954)

Debitiral je leta 1999 z romanom Gars, ki sta mu sledila romana Oče Boga (Vader van God, 2012) in Pravi junak (Een ware held, 2013), s katerima je doma požel velik uspeh in več nominacij za literarne nagrade. Za zbirko treh kratkih zgodb Reke (Rivieren, 2016) je prejel nagrado ECI, s pričujočim romanom pa se je leto zatem uvrstil med nominirance za prestižno nagrado Libris.

več »

F. Scott Fitzgerald »

ameriški pisatelj, 1896–1940

Francis Scott Fitzgerald je eden najslavnejših ameriških piscev vseh časov. Javnost ga pozna tako po njegovih delih (v slovenščini so izšli romani Veliki Gatsby, Tostran raja in Nežna je noč) kot po tem, da je utelešal tako imenovano »izgubljeno generacijo«, ki so jo zaznamovale grozote prve svetovne vojne in razbrzdana doba džeza ter ameriške prohibicije v prvi polovici 20. stoletja. Vse življenje se je boril z alkoholizmom, tuberkulozo in revščino, njegov zakon z ženo Zeldo je bil buren, med pogostimi obiski francoske Riviere in Pariza pa se je spoprijateljil s številnimi drugimi ameriškimi umetniki v prostovoljnem izgnanstvu, zlasti z Ernestom Hemingwayem. Poleg romanov, ki v času njegovega življenja niso poželi omembe vrednega uspeha, je napisal več kratkih zgodb in filmskih scenarijev.

več »

Gustave Flaubert »

francoski pisatelj, 1821–1880

Flaubert velja za enega največjih francoskih in svetovnih romanopiscev. Znan je predvsem po svojem prvem romanu Gospa Bovary (Madame Bovary, 1857), ki ga lahko pospremimo s splošno priznano resnico »Gospa Bovary, to sem jaz!«. Ob Vzgoji srca porečemo »realizem«, ob Salambo »pobeg v romantiko«.

več »

Miles Franklin »

avstralska pisateljica, 1879–1954

Stella Maria Sarah Miles Franklin se je rodila v hriboviti pokrajini Monaro v Novem Južnem Walesu. Je ena od maloštevilnih avstralskih žensk, rojenih v kolonialni družbi izjemno konservativne viktorijanske dobe, ki so se po lastnih močeh trudile izpolniti tisto, za kar so se čutile poklicane, ne da bi se ozirale na družbene norme in ustaljene navade. Prvo in najodmevnejšo knjigo Moja sijajna kariera (My Brilliant Career, 1901) je napisala pri 19 letih. Ta knjiga, ki je bila velikokrat ponatisnjena in prevedena v številne jezike, danes velja za avstralsko klasiko.

več »