E-novice

Avtorji

Louann Brizendine »

ameriška nevropsihiatrinja, 1952

Louann Brizendine je doštudirala nevrobiologijo na Berkeleyju, medicino na Yalu in se specializirala za psihiatrijo na Harvardu, kjer je bila zaposlena do leta 1988. Nato se je zaposlila na Univerzi Kalifornije v San Franciscu (UCSF) in tam leta 1994 ustanovila Kliniko za ženska razpoloženja in hormone (Women’s Mood and Hormone Clinic), eno prvih klinik v državi, ki se ukvarja s preučevanjem stanj v ženskih možganih in načinov, kako nevrokemija in hormoni vplivajo na razpoloženje žensk.

več »

Pascal Bruckner »

francoski pisatelj, filozof in publicist, 1948

Pascal Bruckner sodi v generacijo, ki je maja 68 na ulicah okrog pariške Sorbone svojim očetom v brk zabrusila odločen in radikalen ne. Pod konec sedemdesetih se je del tega rodu kritično ozrl na lastno vstajništvo in iz te distance se je rodila pisava tako imenovanih novih filozofov, med katere poleg Brucknerja štejemo predvsem Bernarda-Henrija Lévyja, Andréja Glucksmanna in Alaina Finkielkrauta. Z zadnjim sta v paru napisala dvoje esejističnih knjig: Novi ljubezenski nered (1977) in Na uličnem vogalu pustolovščina (1979).

več »

Nina Bunjevac »

kanadska striparka, 1973

Nina Bunjevac se je rodila v Kanadi srbskima priseljencema Petru in Sally. Leta 1975 je z materjo in starejšo sestro Saro zapustila Toronto in do sedemnajstega leta živela v Jugoslaviji. Prve umetniške korake je naredila v Šoli uporabnih umetnosti Đorđe Krstić v Nišu, leta 1990 pa začela študij na umetniškem oddelku Centralne tehnične šole v Torontu. Leta 1997 je diplomirala iz grafike in slikarstva na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD).
Njen prvi stripovski album Mrzla kot led (Hladna kao led) je izšel leta 2011 v Srbiji, leto pozneje je bil z naslovom Heartless objavljen v Kanadi. Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je izšel septembra 2014 v Veliki Britaniji in Kanadi.

več »

Rumena Bužarovska »

makedonska pisateljica, 1981

Rumena Bužarovska se je rodila v Skopju. Predava ameriško književnost na Filološki fakulteti v Skopju, piše kratko prozo in prevaja iz angleščine (Lewis Carroll, J. M. Coetzee, Truman Capote, Charles Bukowski, Richard Gwyn). Leta 2012 je objavila študijo o humorju v sodobni ameriški in makedonski književnosti. Napisala je tri zbirke kratkih zgodb: Čačke (Чкртки, 2007), Modrostni zob (Осмица, 2010) in Moj mož (Мојот маж, 2014). Njene zgodbe so objavljene v uglednih tujih antologijah in literarnih revijah.

več »

Angela Carter »

britanska pisateljica, 1940−1992

Angela Carter, britanska književnica z obsežnim literarnim opusom (9 romanov, 6 zbirk kratke proze, 2 pesniški zbirki, radijske igre in adaptacije lastnih zgodb za radio, predelave proznih del v scenarije, otroške knjige …), vplivna esejistka in novinarka, prevajalka in urednica, je pri nas dokaj neznana, v Veliki Britaniji pa je njen status povsem drugačen.

več »

Bernardo Carvalho »

brazilski pisatelj, 1960

Brazilski pisatelj in prevajalec Bernardo Carvalho je najprej delal kot novinar, ki je za časopis Folha de São Paulo poročal iz Pariza in New Yorka, potem pa se je v celoti posvetil pisanju. Leta 1993 je debitiral z zbirko zgodb Aberração (Anomalija), kjer se že pojavijo motivi, značilni za vsa njegova dela: skrivnost, ki kliče po razkritju, preteklost, ki preganja sedanjost, zabrisana meja med resničnostjo in izmišljijo, poigravanje z različnimi pripovednimi perspektivami in identitetami.

več »

Nick Cave »

avstralski pisatelj, pesnik, glasbenik, pevec, 1957

Oče učitelj književnosti. Mati knjižničarka. Sin pisatelj. Če v bistvu ne bi bil glasbenik z dvema romanoma. Ali pa romanopisec s premalo časa za vse talente. Če ne bi bil neuvrstljiv. Glasba je njegova rdeča nit, kjerkoli je, karkoli počne. Njegov svet je gnusen z razlogom, in črn, tako se mu riše, pa naj piše o čemerkoli. To si priznava: »Gojim nekako melanholičen pogled na svet. In gnus do njega. Ne morem se ga znebiti. Svet je gnusen. O tem ni debate.«
Dokler ne vstopi ustvarjanje in umetnost, kjer njegova domišljijska luč prične tleti. Meni, da so poezija, likovna umetnost, glasba nekakšen protistrup naravi sveta, temu, kar kot ljudje počenjamo s planetom. Protistrup njegovemu gnusu. In svoje mesto je skozi leta spoznanja našel tudi za Boga: »Včasih je težko pogledati svet in se vprašati, kje na tem svetu obstaja Bog. Morda obstaja v poeziji in umetnosti in naravi, takih stvareh.«

več »

Javier Cercas »

španski pisatelj, 1962

Javier Cercas se je rodil v vasici Ibahernando v Extremaduri na zahodu Španije, pri štirih letih se je z družino preselil v Katalonijo, v Girono, kjer živi še danes in predava književnost na tamkajšnji univerzi. Piše angažirano prozo – romane in eseje – ter prevaja iz angleščine in katalonščine. Redno piše za katalonsko izdajo časopisa El País. Za svoje romane je prejel številne nagrade, mednarodno pa je zaslovel z Vojaki Salamine (2001; slov. prevod 2013), svojim drugim romanom; ta je preveden v več kot trideset jezikov, režiser David Trueba je leta 2003 po njem posnel film.

več »

Daniel Chavarría  »

kubanski pisatelj urugvajskega rodu, 1933

Daniel Chavarría živi na Kubi že od leta 1969 in o sebi pravi, da je kubanski pisatelj. Preden je začel pisati, je opravljal številne poklice, nazadnje je poučeval latinščino in staro grščino. V svojih romanih sledi tradiciji južnoameriških pisateljev, kot je Márquez, vendar z več optimizma in svežine. Napisal jih je več kot deset, med najbolj znanimi in prevajanimi je Adiós muchachos (1994), ki je preveden tudi v slovenščino (2008). Za roman Kibelino oko (1993) je dobil štiri literarne nagrade.

več »

Noam Chomsky »

ameriški jezikoslovec, filozof, kognitivist in politični aktivist, 1928

Avram Noam Chomsky je bil od leta 1955 profesor lingvistike na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa v Cambridgeu (ZDA). Znan je po inovativnih pristopih k teoriji jezika, vplival je tudi na razvoj moderne (kognitivne) psihologije. Morda še bolj kot znanstvenik je v svetu prepoznaven kot neizprosen kritik ameriške politike, kakršno druga za drugo snujejo administracije in njihovi korporativistični sponzorji. Ima se za libertarnega socialista in anarhista, pogosto se oglaša s kritiko sodobnega kapitalizma.

več »