E-novice

Avtorji

Gustave Flaubert »

francoski pisatelj, 1821–1880

Flaubert velja za enega največjih francoskih in svetovnih romanopiscev. Znan je predvsem po svojem prvem romanu Gospa Bovary (Madame Bovary, 1857), ki ga lahko pospremimo s splošno priznano resnico »Gospa Bovary, to sem jaz!«. Ob Vzgoji srca porečemo »realizem«, ob Salambo »pobeg v romantiko«.

več »

Franjo Frančič »

slovenski pisatelj, 1958

Franjo Frančič je po prvencu Ego trip (1984) večjo pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati (1986), ki je pomenil svojevrsten novum na slovenski literarni sceni. Odtlej je s številnimi deli za odrasle in mladino – kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili – natančno izrisal svojo poetiko, postal je prepoznaven in nagrajen slovenski pisatelj, ki ima šestnajst knjižnih izdaj objavljenih tudi v šestih tujih jezikih.

več »

Miles Franklin »

avstralska pisateljica, 1879–1954

Stella Maria Sarah Miles Franklin se je rodila v hriboviti pokrajini Monaro v Novem Južnem Walesu. Je ena od maloštevilnih avstralskih žensk, rojenih v kolonialni družbi izjemno konservativne viktorijanske dobe, ki so se po lastnih močeh trudile izpolniti tisto, za kar so se čutile poklicane, ne da bi se ozirale na družbene norme in ustaljene navade. Prvo in najodmevnejšo knjigo Moja sijajna kariera (My Brilliant Career, 1901) je napisala pri 19 letih. Ta knjiga, ki je bila velikokrat ponatisnjena in prevedena v številne jezike, danes velja za avstralsko klasiko.

več »

Marija Fras »

slovenska avtorica kuharskih knjig, 1939

Upokojena učiteljica gospodinjstva in kemije Marija Fras iz Paričjaka v osrčju Kapelskih goric že poldrugo desetletje spremlja in raziskuje značilnosti kulinarike severovzhodne Slovenije ter prehranske navade njenih prebivalcev, predvsem pa jo zanima, kako se tradicionalna kuhinja ohranja v sodobnem času. Skrbno zbira recepte, ki ji jih zaupajo tamkajšnje gospodinje, jih zapiše, preizkusi in predstavi v svojih kuharskih knjigah. Kruh, pogače in sladice je že njena deseta kuharska knjiga, zato je med ljubitelji tradicionalnih jedi že stara znanka.

več »

Ervin Fritz »

slovenski pesnik in dramatik, 1940

Ervin Fritz je objavil številne pesniške zbirke, med drugim Hvalnica življenja (1967), Dan današnji (1972), Radoživost (zbrane pesmi, 1989), Tja čez (2002), Dolgi pohod (2010). Poleg dram, na primer Komisije za samomore (1969) in Kralja Malhusa (1973), je napisal več muzikalov, radijskih in televizijskih iger ter libreto za opero Krpanova kobila (1993). Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 Veronikino nagrado in leta 2008 večernico.

več »

Ladislav Fuks »

češki pisatelj, 1923–1994

Fuks, eden največjih čeških prozaistov 20. stoletja, je mojster psihološke proze s tematiko človekove tesnobe zaradi nesvobode in nasilja. Rodil se je v Pragi kot edinec v družini, ki je zaradi očetovega položaja (visok policijski uradnik) živela precej izolirano. Odraščajoči Ladislav se je počutil osamljenega in izločenega iz družbe. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je kot gimnazijec soočil z usodo svojih sošolcev Judov, kar ga je zelo prizadelo. V koncentracijskih taboriščih so poleg Judov izginjali Romi, homoseksualci ...

več »

Umberto Galimberti »

italijanski filozof, 1942

Umberto Galimberti je poučeval filozofijo zgodovine in dinamično psihologijo na beneški univerzi. Potem ko je končal študij filozofije, kulturne antropologije in psihologije, je prevajal dela nemškega filozofa (pa tudi svojega nekdanjega profesorja) Karla Jaspersa. Piše za dnevnik »La Reppublica«. Njegova knjiga Grozljivi gost: nihilizem in mladi (L'ospite inquietante. Il nichilismo e i giovani), ki je v Italiji izšla leta 2007, je izjemen uspeh požela celo med mladimi, kar je verjetno edinstven primer v filozofski esejistiki.

več »

Jure Gašparič »

slovenski zgodovinar, 1977

Dr. Jure Gašparič, rojen v Mariboru, je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer se raziskovalno osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino ter na zgodovino srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju. Posebej se posveča zgodovini parlamentarizma, med drugim je član vodstva mednarodne mreže European Information and Research Network on Parliamentary History. Rezultate svojega dela redno predstavlja v tujem in domačem znanstvenem tisku, sodeluje na znanstvenih simpozijih, pripravlja monografije in občasno predava na fakultetah.

več »

Ivo Goldstein »

hrvaški zgodovinar, 1958

Ivo Goldstein se je ukvarjal z bizantologijo in zgodovino hrvaškega zgodnjega srednjega veka, z zgodovino Judov na Hrvaškem pa tudi z različnimi vidiki hrvaške zgodovine 20. stoletja. Njegov opus sestavlja več kot 20 knjig ter prek 200 znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v domovini in tujini. Prevaja tudi iz angleščine in francoščine, napisal je več scenarijev za televizijo, občasno sodeluje kot kolumnist in na druge načine v različnih hrvaških in tujih medijih. Bil je član raznih svetov in organizacij na Hrvaškem ter v tujini in tudi eden izmed dveh sopredsedujočih sekciji za holokavst na Kongresu evropskih judovskih študij v Moskvi (2006).

več »

Slavko Goldstein »

hrvaški pisec, novinar in urednik, 1928–2017

Slavko Goldstein je bil od pomladi 1942 do leta 1945 partizan v terenskih in bojnih enotah NOB v Gorskem Kotarju, na Kordunu in v okolici Karlovca. Odlikovan je bil z redom za hrabrost. Leta 1952 je bil član ustanovne redakcije tednika Vjesnik u srijedu, tiste čase najbolj branega v Jugoslaviji, kasneje pa nenehno dejaven v novinarstvu, založništvu in javnem življenju Hrvaške, do 1990 tudi Jugoslavije.
Bil je urednik hrvaških izdaj slovenske Cankarjeve založbe (1982–1990) ter ustanovitelj in urednik založbe Novi Liber (1990–2014), v kateri je s slovarji Vladimirja Anića in z Enciklopedijskim rječnikom hrvatskoga jezika zagnal izdajanje temeljnih del sodobne hrvaške leksikografije.

več »