Avtorji

Ruth Dupré »

ameriška pisateljica

Ruth Dupré se je rodila v New Orleansu v ameriški zvezni državi Louisiani, zdaj pa živi v regiji Dallas-Fort Worth na severu Teksasa. Pred letom 2010 je pisala samo glasbene igre in šaljivo-srhljive romane. Nato je spoznala glasbo Vlada Kreslina – in njeno življenje se je obrnilo v nenavadno, osupljivo smer. Sama pravi takole: »Zame je 'dom' najsilnejša podoba, najgloblje hrepenenje. Nisem razumela besed v Vladovih pesmih, a to ni bilo pomembno; zame Vlado poje o 'domu' – ne o hiši mojega otroštva, temveč o prvinskem prostoru globoko v meni.

več »

Marguerite Duras »

francoska književnica in filmska režiserka, 1914–1996

Marguerite Duras se je rodila 4. aprila 1914 kot Marguerite Donnadieu v današnjem Saigonu. Preživela je težko mladost v francoski Indokini, v Parizu je študirala matematiko in nato pravo. Kot komunistka je med vojno sodelovala z odporniškim gibanjem. Leta 1943 se je ob izidu svojega prvega romana odločila, da se bo preimenovala v Marguerite Duras.
Pod tem psevdonimom jo kot književnico in filmsko režiserko pozna ves svet. V slovenskem prevodu so do zdaj izšli delno avtobiografski Ljubimec, kratki roman Moderato cantabile, zbirka kratke proze Bolečina in roman Boj z morjem, poznamo pa jo tudi po dramah in radijskih igrah ter seveda po filmu Hirošima, ljubezen moja, ki ga je posnela z režiserjem Alainom Resnaisom.

več »

Terry Eagleton »

britanski literarni teoretik in kritik, 1943

Terry Eagleton je več let predaval književnost in kulturno teorijo na univerzah v Oxfordu in Manchestru, trenutno pa predava angleško književnost na univerzi v Lancastru in kulturno teorijo na irski državni univerzi. Napisal je več kot 40 knjig.

več »

Jean Echenoz »

francoski pisatelj, 1947

Jean Echenoz se je rodil v Orangeu. Študiral je sociologijo in gradbeništvo. Echenozevo mladost so močno zaznamovali literatura – predvsem detektivski romani –, film in džez. Vse te elemente lahko zasledimo tudi v njegovem literarnem ustvarjanju. Prvi roman, Greenwichev poldnevnik (Le Méridien de Greenwich), je objavil leta 1979.

več »

Umberto Eco »

italijanski pisatelj, literarni kritik, semiotik, 1932–2016

Eco je bil kulturni urednik na RAI, lektor na univerzi v Torinu, univerzitetni učitelj v Milanu in Firencah, profesor semiotike na univerzi v Bologni. Predaval je tudi na Harvardu in Yalu. Prejel je številne literarne nagrade in več kot 20 častnih doktoratov (leta 2007 je prejel tudi častni doktorat ljubljanske univerze). Največji sloves je dosegel z romanom Ime rože (1980), ki ga je kronala še filmska ekranizacija. V slovenskem prevodu lahko beremo še romane Baudolino, Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne in Skrivnostni plamen kraljice Loane, Praško pokopališče.

več »

Stuart Evers »

britanski pisatelj, 1976

Stuart Evers je bil najprej knjigotržec in urednik. Leta 2011 je pri založbi Picador objavil knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Deset zgodb o kajenju (Ten Stories About Smoking) in zanjo prejel nagrado londonskega knjižnega sejma (The London Book Award). Sledila sta roman If This Is Home in zbirka Your Father Sends His Love.

več »

Evripid »

grški traged, ok. 485–ok. 406 pr. n. št.

Najmlajši izmed treh največjih grških tragedov (Ajshil, Sofokles, Evripid). Velja za velikega gledališkega eksperimentatorja, saj je v dramo vnesel več pomembnih novosti: med drugim je zmanjšal vlogo zbora, zborske dele je ločil od dogajanja in jih pogosto uporabljal samo kot dekorativne medigre, zaplet pa je pogosto reševal s posegom bogov (deus ex machina).

več »

Orlando Figes »

britanski zgodovinar, 1959

Orlando Figes, profesor zgodovine na londonski univerzi (Birkbeck College), je študiral na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen. Je avtor sedmih monografij o ruski zgodovini. Njegova Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891–1924 (People's Tragedy: The Russian Revolution, 1891-1924, 1996) je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov.

več »

F. Scott Fitzgerald »

ameriški pisatelj, 1896–1940

Francis Scott Fitzgerald je eden najslavnejših ameriških piscev vseh časov. Javnost ga pozna tako po njegovih delih (v slovenščini so izšli romani Veliki Gatsby, Tostran raja in Nežna je noč) kot po tem, da je utelešal tako imenovano »izgubljeno generacijo«, ki so jo zaznamovale grozote prve svetovne vojne in razbrzdana doba džeza ter ameriške prohibicije v prvi polovici 20. stoletja. Vse življenje se je boril z alkoholizmom, tuberkulozo in revščino, njegov zakon z ženo Zeldo je bil buren, med pogostimi obiski francoske Riviere in Pariza pa se je spoprijateljil s številnimi drugimi ameriškimi umetniki v prostovoljnem izgnanstvu, zlasti z Ernestom Hemingwayem. Poleg romanov, ki v času njegovega življenja niso poželi omembe vrednega uspeha, je napisal več kratkih zgodb in filmskih scenarijev.

več »

Gustave Flaubert »

francoski pisatelj, 1821–1880

Flaubert velja za enega največjih francoskih in svetovnih romanopiscev. Znan je predvsem po svojem prvem romanu Gospa Bovary (Madame Bovary, 1857), ki ga lahko pospremimo s splošno priznano resnico »Gospa Bovary, to sem jaz!«. Ob Vzgoji srca porečemo »realizem«, ob Salambo »pobeg v romantiko«.

več »