Avtorji

Marguerite Duras »

francoska književnica in filmska režiserka, 1914–1996

Marguerite Duras se je rodila 4. aprila 1914 kot Marguerite Donnadieu v današnjem Saigonu. Preživela je težko mladost v francoski Indokini, v Parizu je študirala matematiko in nato pravo. Kot komunistka je med vojno sodelovala z odporniškim gibanjem. Leta 1943 se je ob izidu svojega prvega romana odločila, da se bo preimenovala v Marguerite Duras.
Pod tem psevdonimom jo kot književnico in filmsko režiserko pozna ves svet. V slovenskem prevodu so do zdaj izšli delno avtobiografski Ljubimec, kratki roman Moderato cantabile, zbirka kratke proze Bolečina in roman Boj z morjem, poznamo pa jo tudi po dramah in radijskih igrah ter seveda po filmu Hirošima, ljubezen moja, ki ga je posnela z režiserjem Alainom Resnaisom.

več »

Gerald Durrell »

angleški zoolog in pisatelj, 1925–1995

Gerald Durrell, zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, samozvani zagovornik »ubogih, majcenih grdob«, popotnik, vizionar ter avtor številnih knjižnih uspešnic, televizijskih in radijskih oddaj, se je rodil v Indiji angleško-irskim staršem. Po smrti očeta se je družina preselila v Anglijo, na pobudo brata Lawrencea, ki je kasneje zaslovel kot pisatelj, pa leta 1935 na Krf. V petletnem »krfskem obdobju« se je Gerald navdušil nad grško floro in favno, služilo pa mu je tudi kot osnova za avtobiografsko Krfsko trilogijo, ki so sestavljajo romani Moja družina in druge živali, Ptice, zveri in sorodniki ter Vrt bogov.

več »

Lawrence Durrell »

angleški pisatelj, pesnik, dramatik in potopisec, 1912–1990

Lawrence Durrell se je rodil v Indiji angleško-irskim staršem. Pri enajstih letih so ga poslali na šolanje v Anglijo, toda študija ni dokončal. Ker se v Angliji ni dobro počutil, je pri triindvajsetih letih z ženo odpotoval in v selitev prepričal celo mater ter preostale tri brate in sestre. Ustavili so se na otoku Krfu, kjer je preživel nekaj srečnih let in se med drugim družil s pisateljem Henryjem Millerjem, svojim dosmrtnim prijateljem. Objavil je svoja prva dela (Panična pomlad – Panic Spring, 1937, Črna knjiga – The Black Book 1938, zaradi drzne erotične vsebine je bila v Angliji objavljena šele leta 1977), v katerih je prepoznati Millerjev vpliv, samo »krfsko obdobje« pa popisal v Prosperjevi celici (Prospero Cell, 1945).

več »

Terry Eagleton »

britanski literarni teoretik in kritik, 1943

Terry Eagleton je več let predaval književnost in kulturno teorijo na univerzah v Oxfordu in Manchestru, trenutno pa predava angleško književnost na univerzi v Lancastru in kulturno teorijo na irski državni univerzi. Napisal je več kot 40 knjig.

več »

Jean Echenoz »

francoski pisatelj, 1947

Jean Echenoz se je rodil v Orangeu. Študiral je sociologijo in gradbeništvo. Echenozevo mladost so močno zaznamovali literatura – predvsem detektivski romani –, film in džez. Vse te elemente lahko zasledimo tudi v njegovem literarnem ustvarjanju. Prvi roman, Greenwichev poldnevnik (Le Méridien de Greenwich), je objavil leta 1979.

več »

Umberto Eco »

italijanski pisatelj, literarni kritik, semiotik, 1932–2016

Eco je bil kulturni urednik na RAI, lektor na univerzi v Torinu, univerzitetni učitelj v Milanu in Firencah, profesor semiotike na univerzi v Bologni. Predaval je tudi na Harvardu in Yalu. Prejel je številne literarne nagrade in več kot 20 častnih doktoratov (leta 2007 je prejel tudi častni doktorat ljubljanske univerze). Največji sloves je dosegel z romanom Ime rože (1980), ki ga je kronala še filmska ekranizacija. V slovenskem prevodu lahko beremo še romane Baudolino, Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne in Skrivnostni plamen kraljice Loane, Praško pokopališče.

več »

Stuart Evers »

britanski pisatelj, 1976

Stuart Evers je bil najprej knjigotržec in urednik. Leta 2011 je pri založbi Picador objavil knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Deset zgodb o kajenju (Ten Stories About Smoking) in zanjo prejel nagrado londonskega knjižnega sejma (The London Book Award). Sledila sta roman If This Is Home in zbirka Your Father Sends His Love.

več »

Evripid »

grški traged, ok. 485–ok. 406 pr. n. št.

Najmlajši izmed treh največjih grških tragedov (Ajshil, Sofokles, Evripid). Velja za velikega gledališkega eksperimentatorja, saj je v dramo vnesel več pomembnih novosti: med drugim je zmanjšal vlogo zbora, zborske dele je ločil od dogajanja in jih pogosto uporabljal samo kot dekorativne medigre, zaplet pa je pogosto reševal s posegom bogov (deus ex machina).

več »

Orlando Figes »

britanski zgodovinar, 1959

Orlando Figes, profesor zgodovine na londonski univerzi (Birkbeck College), je študiral na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen. Je avtor sedmih monografij o ruski zgodovini. Njegova Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891–1924 (People's Tragedy: The Russian Revolution, 1891-1924, 1996) je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov.

več »

Gustave Flaubert »

francoski pisatelj, 1821–1880

Flaubert velja za enega največjih francoskih in svetovnih romanopiscev. Znan je predvsem po svojem prvem romanu Gospa Bovary (Madame Bovary, 1857), ki ga lahko pospremimo s splošno priznano resnico »Gospa Bovary, to sem jaz!«. Ob Vzgoji srca porečemo »realizem«, ob Salambo »pobeg v romantiko«.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.