Avtorji
Orlando Figes »
britanski zgodovinar, 1959
Orlando Figes, profesor zgodovine na londonski univerzi (Birkbeck College), je študiral na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen. Je avtor številnih monografij o ruski zgodovini. Njegova Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891–1924 (People's Tragedy: The Russian Revolution, 1891-1924, 1996) je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov.
več »Gustave Flaubert »
francoski pisatelj, 1821–1880
Flaubert velja za enega največjih francoskih in svetovnih romanopiscev. Znan je predvsem po svojem prvem romanu Gospa Bovary (Madame Bovary, 1857), ki ga lahko pospremimo s splošno priznano resnico »Gospa Bovary, to sem jaz!«. Ob Vzgoji srca porečemo »realizem«, ob Salambo »pobeg v romantiko«.
več »Catalin Dorian Florescu »
švicarski pisatelj romunskega rodu, 1967
Catalin Dorian Florescu je leta 1982 s starši iz Romunije prebežal v Švico. V Zürichu je študiral psihologijo in psihopatologijo, se zaposlil kot psihoterapevtski svetovalec in se izpopolnjeval v gestalt terapiji. Od leta 2001 je svobodni pisatelj, ki se vedno znova ukvarja s problematiko izseljenstva in iskanja domovine, ki se je med odsotnostjo spremenila. Njegov slog pisanja se navdihuje pri balkanskem ljudskem izročilu in pripovedovanju, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek »Kusturica v literaturi«.
več »Julia Franck »
nemška pisateljica, 1970
Julia Franck se je rodila v Vzhodnem Berlinu v gledališki družini – materi igralki in očetu režiserju. Pri osmih letih je z materjo in tremi sestrami emigrirala v Zahodni Berlin. Na Svobodni univerzi v Berlinu je študirala pravo, amerikanistiko, sodobno nemško književnost in filozofijo.
Na literarno prizorišče je stopila leta 1995 s kratkimi zgodbami, prvi roman, Novi kuhar (Der neue Koch), je objavila leta 1997. Pred letom 2007, ko je objavila roman Die Mittagsfrau (v slovenščini Oslepelo srce), je napisala še dva romana in zbirko kratkih zgodb in prejela več nemških nagrad in štipendij.
Franjo Frančič »
slovenski pisatelj, 1958
Franjo Frančič je po prvencu Ego trip (1984) večjo pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati (1986), ki je pomenil svojevrsten novum na slovenski literarni sceni. Odtlej je s številnimi deli za odrasle in mladino – kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili – natančno izrisal svojo poetiko, postal je prepoznaven in nagrajen slovenski pisatelj, ki ima šestnajst knjižnih izdaj objavljenih tudi v šestih tujih jezikih.
več »Michael Frayn »
angleški pisatelj, dramatik in prevajalec, 1933
Michael Frayn se je sprva uveljavil kot novinar in kolumnist, zatem pa zaslovel s številnimi, tudi večkrat nagrajenimi dramskimi in proznimi deli. Kljub bogatemu opusu smo ga pri nas doslej poznali le kot pisca gledaliških iger Hrup za odrom in Kobenhavn. Za Vohune je prejel nagrado Whitbread za najboljši roman, z romanom Headlong pa se je leta 1999 uvrstil v ožji izbor za Bookerjevo nagrado.
več »Ervin Fritz »
slovenski pesnik in dramatik, 1940
Ervin Fritz je objavil številne pesniške zbirke, med drugim Hvalnica življenja (1967), Dan današnji (1972), Radoživost (zbrane pesmi, 1989), Tja čez (2002), Dolgi pohod (2010). Poleg dram, na primer Komisije za samomore (1969) in Kralja Malhusa (1973), je napisal več muzikalov, radijskih in televizijskih iger ter libreto za opero Krpanova kobila (1993). Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 Veronikino nagrado in leta 2008 večernico.
več »Ladislav Fuks »
češki pisatelj, 1923–1994
Fuks, eden največjih čeških prozaistov 20. stoletja, je mojster psihološke proze s tematiko človekove tesnobe zaradi nesvobode in nasilja. Rodil se je v Pragi kot edinec v družini, ki je zaradi očetovega položaja (visok policijski uradnik) živela precej izolirano. Odraščajoči Ladislav se je počutil osamljenega in izločenega iz družbe. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je kot gimnazijec soočil z usodo svojih sošolcev Judov, kar ga je zelo prizadelo. V koncentracijskih taboriščih so poleg Judov izginjali Romi, homoseksualci ...
več »Giacomo Galeazzi »
italijanski novinar in pisatelj
Giacomo Galeazzi je ›vatikanist‹, strokovnjak za zgodovino in politiko Svetega sedeža, redni sodelavec enega od vodilnih italijanskih dnevnikov La stampa. Na univerzi v Bologni je diplomiral iz ekonomije podjetij, nato pa kot novinar osrednje informativne oddaje prvega programa italijanske nacionalke Tg1 šest let potoval po tujini ter svoje izkušnje strnil v knjigi Islam od A do Z. Slovar vojne za mirne čase (2001).
več »Umberto Galimberti »
italijanski filozof, 1942
Umberto Galimberti je univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije. Leta 1999 je bil tudi predstojnik oddelka za zgodovino filozofije na univerzi v Benetkah. Od leta 1985 je redni član Mednarodnega združenja analitičnih psihologov.
več »Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.
Kmalu razprodano
Naročite jih zdaj ali nikoli! Te knjige založbe Modrijan bodo zdaj zdaj razprodane. >>>