Avtorji

Stuart Evers »

britanski pisatelj, 1976

Stuart Evers je bil najprej knjigotržec in urednik. Leta 2011 je pri založbi Picador objavil knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Deset zgodb o kajenju (Ten Stories About Smoking) in zanjo prejel nagrado londonskega knjižnega sejma (The London Book Award). Sledila sta roman If This Is Home in zbirka Your Father Sends His Love.

več »

Evripid »

grški traged, ok. 485–ok. 406 pr. n. št.

Najmlajši izmed treh največjih grških tragedov (Ajshil, Sofokles, Evripid). Velja za velikega gledališkega eksperimentatorja, saj je v dramo vnesel več pomembnih novosti: med drugim je zmanjšal vlogo zbora, zborske dele je ločil od dogajanja in jih pogosto uporabljal samo kot dekorativne medigre, zaplet pa je pogosto reševal s posegom bogov (deus ex machina).

več »

Orlando Figes »

britanski zgodovinar, 1959

Orlando Figes, profesor zgodovine na londonski univerzi (Birkbeck College), je študiral na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen. Je avtor sedmih monografij o ruski zgodovini. Njegova Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891–1924 (People's Tragedy: The Russian Revolution, 1891-1924, 1996) je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov.

več »

Gustave Flaubert »

francoski pisatelj, 1821–1880

Flaubert velja za enega največjih francoskih in svetovnih romanopiscev. Znan je predvsem po svojem prvem romanu Gospa Bovary (Madame Bovary, 1857), ki ga lahko pospremimo s splošno priznano resnico »Gospa Bovary, to sem jaz!«. Ob Vzgoji srca porečemo »realizem«, ob Salambo »pobeg v romantiko«.

več »

Catalin Dorian Florescu »

švicarski pisatelj romunskega rodu, 1967

Catalin Dorian Florescu je leta 1982 s starši iz Romunije prebežal v Švico. V Zürichu je študiral psihologijo in psihopatologijo, se zaposlil kot psihoterapevtski svetovalec in se izpopolnjeval v gestalt terapiji. Od leta 2001 je svobodni pisatelj, ki se vedno znova ukvarja s problematiko izseljenstva in iskanja domovine, ki se je med odsotnostjo spremenila. Njegov slog pisanja se navdihuje pri balkanskem ljudskem izročilu in pripovedovanju, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek »Kusturica v literaturi«.

več »

Julia Franck »

nemška pisateljica, 1970

Julia Franck se je rodila v Vzhodnem Berlinu v gledališki družini – materi igralki in očetu režiserju. Pri osmih letih je z materjo in tremi sestrami emigrirala v Zahodni Berlin. Na Svobodni univerzi v Berlinu je študirala pravo, amerikanistiko, sodobno nemško književnost in filozofijo.
Na literarno prizorišče je stopila leta 1995 s kratkimi zgodbami, prvi roman, Novi kuhar (Der neue Koch), je objavila leta 1997. Pred letom 2007, ko je objavila roman Die Mittagsfrau (v slovenščini Oslepelo srce), je napisala še dva romana in zbirko kratkih zgodb in prejela več nemških nagrad in štipendij.

več »

Franjo Frančič »

slovenski pisatelj, 1958

Franjo Frančič je po prvencu Ego trip (1984) večjo pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati (1986), ki je pomenil svojevrsten novum na slovenski literarni sceni. Odtlej je s številnimi deli za odrasle in mladino – kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili – natančno izrisal svojo poetiko, postal je prepoznaven in nagrajen slovenski pisatelj, ki ima šestnajst knjižnih izdaj objavljenih tudi v šestih tujih jezikih.

več »

Marija Fras »

slovenska avtorica kuharskih knjig, 1939

Upokojena učiteljica gospodinjstva in kemije Marija Fras iz Paričjaka v osrčju Kapelskih goric že poldrugo desetletje spremlja in raziskuje značilnosti kulinarike severovzhodne Slovenije ter prehranske navade njenih prebivalcev, predvsem pa jo zanima, kako se tradicionalna kuhinja ohranja v sodobnem času. Skrbno zbira recepte, ki ji jih zaupajo tamkajšnje gospodinje, jih zapiše, preizkusi in predstavi v svojih kuharskih knjigah. Kruh, pogače in sladice je že njena deseta kuharska knjiga, zato je med ljubitelji tradicionalnih jedi že stara znanka.

več »

Ervin Fritz »

slovenski pesnik in dramatik, 1940

Ervin Fritz je objavil številne pesniške zbirke, med drugim Hvalnica življenja (1967), Dan današnji (1972), Radoživost (zbrane pesmi, 1989), Tja čez (2002), Dolgi pohod (2010). Poleg dram, na primer Komisije za samomore (1969) in Kralja Malhusa (1973), je napisal več muzikalov, radijskih in televizijskih iger ter libreto za opero Krpanova kobila (1993). Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 Veronikino nagrado in leta 2008 večernico.

več »

Ladislav Fuks »

češki pisatelj, 1923–1994

Fuks, eden največjih čeških prozaistov 20. stoletja, je mojster psihološke proze s tematiko človekove tesnobe zaradi nesvobode in nasilja. Rodil se je v Pragi kot edinec v družini, ki je zaradi očetovega položaja (visok policijski uradnik) živela precej izolirano. Odraščajoči Ladislav se je počutil osamljenega in izločenega iz družbe. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je kot gimnazijec soočil z usodo svojih sošolcev Judov, kar ga je zelo prizadelo. V koncentracijskih taboriščih so poleg Judov izginjali Romi, homoseksualci ...

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.