Avtor

Pavle Čelik

slovenski sociolog, 1941

Pavle Čelik je doma iz vasi Volča pri Poljanah nad Škofjo Loko. Po končani gimnaziji v Škofji Loki se je zaposlil v notranjem resorju. Služboval je kot miličnik in nato kot starešina. Službeno pot je po tridesetih letih sklenil kot poveljnik slovenske milice.
Čelik, po izobrazbi magister sociologije, je izvrsten poznavalec zgodovine orožništva, financarjev, policije, carine in milice na Slovenskem. Napisal je dvanajst samostojnih knjig, vse s področja varnostnih sil, s soavtorjema pa še knjigo o navodilih organov za notranje zadeve za delo na področju varstva ustavne ureditve. Leta 1993 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije, leta 2001 je postal častni meščan Ljubljane.

Knjige

na vrh strani

Stražarji državne meje v Sloveniji »

(1918–2013)

Pavle Čelik »

Da bi meja opravljala svojo vlogo, določeno z mednarodnim in notranjim pravom, je potrebno posebej usposobljeno moštvo. To navadno pripada različnim državnim resorjem, zlasti obrambnemu in notranjemu, lahko pa tudi finančnemu. Od konca prve svetovne vojne so se varuhi meje na Slovenskem menjali, spreminjali, nekatere sestavine pa so ostale podobne.
V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine Jugoslavije so to vlogo opravljali vojaki obmejne čete, orožniki, finančni stražniki in carinsko osebje. Po drugi svetovni vojni so ostali vojaki obmejnih enot, orožnike so zamenjali miličniki, finančne stražnike so deloma nadomestili cariniki.

več »

Naši financarji »

(1918–1946)

Pavle Čelik »

Finančna straža, dandanes bi jo postavili med carino in finančno policijo, je med obema svetovnima vojnama in neposredno po njej spadala v pristojnost finančnega ministrstva v Beogradu ter njemu podrejene finančne direkcije v Ljubljani. Bila je uniformirana in oborožena, z nekaj prvinami vojaške organiziranosti. Poslovanje teh mož pri nas je potekalo v slovenskem jeziku, izjemoma v srbohrvaščini. Opravljali so naloge, povezane z zagotavljanjem državnih prihodkov – od tako imenovanih posrednih dajatev, od užitnine (današnje trošarine) do predmetov državnega monopola.

več »