E-novice

D..G

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Hunter Davies »

britanski novinar, publicist, biograf, 1936

Hunter Davies je napisal več kot štirideset knjig, od romanov do knjig za otroke, potopisov, knjig o družbeni zgodovini in športu. Njegovi številni življenjepisi med drugim govorijo o Wordsworthu, Kolumbu, R. L. Stevensonu in Beatrix Potter, napisal pa je tudi edino avtorizirano biografijo Beatlov. Kot novinar je dolga leta delal pri časniku Sunday Times, pa tudi za Punch in Guardian.

več »

Norman Davies »

britanski zgodovinar, 1939

Britanski zgodovinar Norman Davies je bil učenec znamenitega britanskega zgodovinarja A. J. P. Taylorja. Študiral ali izpopolnjeval se je na univerzah v Franciji (Grenoble), Italiji (Perugia) in na Poljskem (Krakov). V letih 1971–96 je poučeval poljsko zgodovino na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije pri Univerzi v Londonu, kot profesor je gostoval na mnogih svetovnih univerzah, med drugim na Kitajskem, Japonskem, v Kanadi, ZDA in na Poljskem.
Osrednji področji njegovega strokovnega delovanja sta zgodovina Poljske in zgodovina Velike Britanije.

več »

Paul Davies »

britanski teoretski fizik, 1946

Paul Davies je mednarodno priznan kozmolog, astrobiolog in pisec znanstvene literature. Za njim je že bogata akademska kariera na več univerzah v Veliki Britaniji, Avstraliji in ZDA, danes pa je profesor na Državni univerzi v Arizoni in predstojnik tamkajšnjega Inštituta za raziskovanje temeljnih konceptov znanosti (Beyond). Leta 2005 je postal vodja novoustanovljene Znanstvene in tehnološke delovne skupine pri projektih SETI.

več »

Richard Dawkins »

britanski evolucijski biolog, 1941

Richard Dawkins se je rodil v Nairobiju in prvih nekaj let preživel v Keniji. Pozneje je v Oxfordu pri nizozemskem nobelovcu Nikolaasu Tinbergnu študiral biologijo. Strokovno javnost je osvojil že s Sebičnim genom (1976), temu pa so sledile še druge odmevne strokovne knjige. V njih se posveča predvsem vprašanjem evolucije in genetike, kot pravi interdisciplinarni znanstvenik pa rad pogleduje tudi na druga področja; v zadnjih desetletjih denimo s knjigami, v katerih popularizira znanost, racionalizem in ateizem.

več »

Radka Denemarková »

češka pisateljica, 1968

Radka Denemarková, češka pisateljica, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, je slovenskim bralcem že dobro znana. Po doktoratu iz semiotike se je zaposlila na Inštitutu za češko literaturo pri Češki akademiji znanosti, hkrati pa kot lektorica in dramaturginja delala v praškem gledališču Divadlo Na Zábradli. Od leta 2004 je samozaposlena v kulturi. Objavlja študije o gledališču, prevaja iz nemščine (študije, gledališke igre, prozo) in piše scenarije za televizijske dokumentarce.

več »

Patrick Deville »

francoski pisatelj, 1957

Patrick Deville je študiral primerjalno književnost in filozofijo na univerzi v Nantesu in tam nekaj časa tudi delal kot docent. V 80. letih je živel na Bližnjem vzhodu, v Nigeriji in Alžiriji, v 90. pa obiskal Kubo, Urugvaj, srednjeameriške države in države nekdanjega vzhodnega bloka. Ta potovanja so bila eno izmed izhodišč njegovega literarnega ustvarjanja.
Je ustanovitelj in vodja Maison des écrivains étrangers et des traducteurs v Saint-Nazairu ter njene revije Meet.
Dolgo je pisal v zelo počasnem ritmu, v prvih štiriindvajsetih letih (do 2011) je objavil le devet romanov. Dolgo je bil »hišni« pisatelj založbe Minuit, ki se je drži sloves nadaljevalke usmeritev novega romana. Iz tega obdobja velja izpostaviti zlasti romana Longue vue (Daljnogled) in Le feu d'artifice (Ognjemet).

več »

Lidija Dimkovska »

slovensko-makedonska pesnica in pisateljica, 1971

Lidija Dimkovska je končala študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je delala kot lektorica za makedonski jezik. Od leta 2001 živi v Ljubljani. Objavila je pet pesniških zbirk ter romana Skrita kamera in Rezervno življenje. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, prejela je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta za oba romana, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado Hubert Burda in nagrado Evropske unije za književnost.

več »

Teodora Dimova »

bolgarska pisateljica, 1960

Teodora Dimova, hči klasika bolgarske literature Dimitra Dimova, se je rodila v Sofiji. Diplomirala je iz angleškega jezika na univerzi Kliment Ohridski in nadaljevala študij na Royal Court Theatre v Londonu.

več »

Ljuba Dornik Šubelj »

slovenska zgodovinarka, 1949

Ljuba Dornik Šubelj je po diplomi na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani v letih 1973–83 poučevala v Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu, v letih 1983–90 je bila v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve samostojni analitik v raziskovalni skupini za proučevanje zgodovine organov za notranje zadeve, od leta 1990 je delala v arhivu Ministrstva za notranje zadeve, od leta 1998 pa v Arhivu Republike Slovenije.

več »

Fjodor Mihajlovič Dostojevski »

ruski pisatelj, 1821–1881

Dostojevski je eden najvidnejših ruskih pisateljev, ki ga uvrščajo tudi med najpomembnejše romanopisce svetovne književnosti. Velja za vodilnega predstavnika psihološkega realizma, s svojim ustvarjanjem pa je močno vplival tako na področju literature kot filozofije.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.