slovenski pisatelj

Kranjčan. Prvih 26 let življenja preživi, nekako, s staro materjo. Razume, da Hitchcockov Psiho ni fikcija.
Po končani gimnaziji odsluži vojaški rok, kar je povsem nerazumno anahronistično početje.
Zaposli se v livarni, kjer dočaka konec diktature proletariata. Žalosten konec.
Vpiše fakulteto, absolvira nemščino in ruščino ter se izpiše s fakultete.
Opravlja priložnostna dela od barvanja cest do natovarjanja gum. Zaposli se kot viličarist in dočaka smrtonosni, pandemični pohod globalizacije.
Ko mu na delovnem mestu prepovejo uporabo viseče mreže, se zave, da gre svet končno k hudiču.
Preseli se v Posočje, kjer mu nekaj idej in premislekov veličastno propade.
Vrne se v mesto in vpiše drugo fakulteto. To je nedvomno patetično dejanje.
Fanatičen bralec.