G..Kh

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Knut Hamsun »

norveški pisatelj, 1859–1952

Knut Hamsun je eden od najkontroverznejših pisateljev 20. stoletja. »Če so sploh slišali zanj, ljudje vedo o Knutu Hamsunu dvoje: da je napisal Glad in da se je srečal s Hitlerjem.« Janez Pipan ga je v obsežni študiji k novemu prevodu imenoval »največja enigma moderne evropske literature«. Današnja recepcija Hamsunove literature je namreč povezana z zadregami in nelagodji, saj je kot človek tolike umetniške sile in izpovedovalec tolikega sočutja simpatiziral z eno najbolj nečloveških ideologij, ki jih pozna svetovna zgodovina.

več »

Erik Fosnes Hansen »

norveški pisatelj, 1965

Erik Fosnes Hansen se je rodil v New Yorku (ZDA), odraščal pa je v Oslu, kjer živi še danes. Pisati je začel zelo mlad: prvi roman, Stolp sokolov (Falketårnet), je izdal pri dvajsetih, drugega, Psalm na koncu poti, pri petindvajsetih. Od takrat je objavil še dva romana, Pripovedi o varovanju (Beretninger om beskyttelse) leta 1998 in Levja ženska (Løvekvinne) leta 2006, ter nekaj drugih proznih del, med njimi celo kuharsko knjigo.

več »

Nikolaus Harnoncourt »

avstrijski dirigent, 1929

Nikolaus Harnoncourt, dirigent in čelist, je leta 1958 ustanovil znameniti ansambel za staro glasbo Concentus Musicus Wien. Kot dirigent je prejel številne nagrade, med drugim grammy (2001), nagrado Ernsta von Siemensa (2002) in kjotsko nagrado za življenjsko delo (2005).

več »

Lara Hawthorne »

angleško-slovenska slikarka, ilustratorka in pisateljica, 1991

Lara Hawthorne, rojena v Oxfordu v Veliki Britaniji, je hči Slovenke in Angleža. Slikarstvo je študirala na umetniški šoli v Falmouthu (Cornwallu), po študiju pa se je preselila v Bristol. Leta 2014 je bila nominirana za Lawry Children`s Book Award. Navdih išče v naravoslovju in afriških kulturah. Nanjo so vplivali slikar Henri Rousseau ter ilustratorki Tove Jansson in Marlenka Stupica. Ustvarja v tehniki gvaša in akvarela.

več »

Aleksandar Hemon »

ameriški pisatelj, 1964

V Sarajevu rojeni pisatelj in publicist Aleksandar Hemon je na začetku vojne v Bosni kot begunec prišel v ZDA. Že po treh letih je objavil svojo prvo knjigo v angleščini, zbirko kratkih zgodb The Question of Bruno (Vprašanje Bruna, 2000), in požel plaz slavilnih kritik, dolgo vztrajanje na lestvicah najbolje prodajanih knjig in knjižne prevode v več kot ducat jezikov.

več »

Gustaw Herling Grudziński »

poljski prozaist, esejist in literarni kritik, 1919–2000

Gustaw Herling Grudziński je eden izmed največjih poljskih pisateljev 20. stoletja. Rodil se je v poljskojezični židovski družini v okolici Kielc, študiral poljščino v Varšavi in že zelo mlad debitiral kot literarni kritik. Po nemškem napadu na Poljsko se je leta 1940 poskušal prebiti v Litvo, toda pri prečkanju meje ga je aretiral NKVD, tako da se je v letih 1940–42 znašel v sovjetskem delovnem taborišču v bližini Arhangelska.

več »

Heziod »

grški pesnik, okoli leta 700 pr. n. št.

Heziod velja za Homerjevega mlajšega sodobnika – živel in ustvarjal naj bi okoli leta 700 pr. n. št., torej nekaj desetletij po Homerju. Doma je bil iz Askre, vasice pod Helikonom v pokrajini Bojotiji, središču rapsodske umetnosti.

več »

Etty Hillesum »

1914–1943

Esther (Etty) Hillesum je bila Judinja, ki je pri 29 letih umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Živela je na Nizozemskem; od leta 1924 v Deventru, kjer je končala gimnazijo, leta 1932 pa je pričela študirati na amsterdamski univerzi.

več »

Ervin Hladnik - Milharčič »

slovenski publicist, 1954

Novogoričan, ki živi v Ljubljani, kjer piše kolumne za dnevni časopis Dnevnik. Če le more, jih piše od kje drugje. Kolumne razume kot del vsakdanjega reporterskega dela o vsem, kar je na svetu mogoče razumeti kot sitnost.

več »

Michel Houellebecq »

francoski pisatelj, 1958

Michel Houellebecq, eden najodmevnejših sodobnih francoskih pisateljev, ki se mu najpogosteje pritakne oznaka »kontroverzen«, je izkusil grenko usodo zapuščenca – od bivanja pri babici in v internatu do psihiatrične bolnišnice. Študiral je agronomijo, preden je postal poklicni pisatelj, pa je nekaj časa delal kot informatik pri francoski skupščini. Okoli leta 2000 je »inkognito« prvič obiskal Slovenijo, kjer se je udeležil srečanja realijancev, kar odmeva tudi v noveli Lanzarote (2000; 2. izd. 2003) in romanu Možnost otoka (La possibilité d'une île, 2005). Leta 2014 je bil v okviru filmskega festivala Liffe v Ljubljani na ogled film Ugrabitev Michela Houellebecqa (L'enlèvement de Michel Houellebecq, 2014; režija Guillaume Nicloux), v katerem je zaigral samega sebe, pisatelja osebno pa je istega leta gostil festival Fabula.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.