E-novice

G..Ki

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Božidar Jezernik »

slovenski znanstvenik, 1951

Božidar Jezernik je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral in doktoriral (1987) pa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1988–1992 in 1998–2003 je bil predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 2003–2007 pa dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Njegova področja raziskovanja so zgodovina in kultura Balkanskega polotoka in slovenskih dežel; percepcija in konstrukcija »Drugega«; antropologija spola in spolnosti; zgodovina in politika (kulturne) dediščine; globalizacija, civilizacija in terorizem, življenje v ekstremnih razmerah (italijanskih, nemških in jugoslovanskih koncentracijskih taborišč) ter kulturna dediščina in kolektivni spomin.

več »

Lejla Kažinić Kreho »

hrvaška prehranska strokovnjakinja

Zdravnica in nutricionistka dr. Lejla Kažinić Kreho se je šolala v Veliki Britaniji na uglednem londonskem King's Cellegeu (Department of Biomedical and Health Sciences), kjer je magistrirala iz klinične prehrane. Je članica Britanskega nutricionističnega združenja. Od leta 2003 živi in dela v Zagrebu, kjer vodi prehransko dietetsko posvetovalnico Nutrimen, s pisanjem za vodilne hrvaške dnevnike in revije ter s predavanji pa si prizadeva prispevati k ozaveščanju o vplivu prehrane na človekovo zdravje.

več »

Andrej Inkret »

slovenski kritik, esejist, raziskovalec in urednik, 1943–2015

Andrej Inkret se je rodil v Celju, kjer je leta 1962 maturiral in se vpisal na dramaturški oddelek Akademije za igralsko umetnost (zdaj Akademija za gledališče, radio, film in televizijo). Po diplomi je delal v Drami SNG in potem deset let v kulturnem uredništvu Dela, hkrati pa objavljal književne in gledališke študije, eseje in kritike. Že med študijem je bil član uredništva študentskega lista Tribuna, revij Perspektive in Problemi; v začetku osemdesetih let je bil med pobudniki in ustanovitelji Nove revije.

več »

Erica Johnson Debeljak »

slovensko-ameriška pisateljica in prevajalka, 1961

Erica Johnson Debeljak (1961) se je iz rodnega San Francisca preselila v New York, od leta 1993 pa živi v Ljubljani. Kot kolumnistka in pisateljica objavlja tako v Sloveniji kot Ameriki ter prevaja iz slovenščine v angleščino. Njene literarne tematike so zrasle v primerjalnem okviru, ki se ji je zarisal kot Američanki, stalno naseljeni v Sloveniji – obstranki torej, ki od zunaj gleda noter.

več »

Umberto Galimberti »

italijanski filozof, 1942

Umberto Galimberti je poučeval filozofijo zgodovine in dinamično psihologijo na beneški univerzi. Potem ko je končal študij filozofije, kulturne antropologije in psihologije, je prevajal dela nemškega filozofa (pa tudi svojega nekdanjega profesorja) Karla Jaspersa. Piše za dnevnik »La Reppublica«. Njegova knjiga Grozljivi gost: nihilizem in mladi (L'ospite inquietante. Il nichilismo e i giovani), ki je v Italiji izšla leta 2007, je izjemen uspeh požela celo med mladimi, kar je verjetno edinstven primer v filozofski esejistiki.

več »

Jure Gašparič »

slovenski zgodovinar, 1977

Dr. Jure Gašparič, rojen v Mariboru, je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer se raziskovalno osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino ter na zgodovino srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju. Posebej se posveča zgodovini parlamentarizma, med drugim je član vodstva mednarodne mreže European Information and Research Network on Parliamentary History. Rezultate svojega dela redno predstavlja v tujem in domačem znanstvenem tisku, sodeluje na znanstvenih simpozijih, pripravlja monografije in občasno predava na fakultetah.

več »

Etty Hillesum »

1914–1943

Esther (Etty) Hillesum je bila Judinja, ki je pri 29 letih umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Živela je na Nizozemskem; od leta 1924 v Deventru, kjer je končala gimnazijo, leta 1932 pa je pričela študirati na amsterdamski univerzi.

več »

Michel Houellebecq »

francoski pisatelj, 1958

Michel Houellebecq, eden najodmevnejših sodobnih francoskih pisateljev, ki se mu najpogosteje pritakne oznaka »kontroverzen«, je izkusil grenko usodo zapuščenca – od bivanja pri babici in v internatu do psihiatrične bolnišnice. Študiral je agronomijo, preden je postal poklicni pisatelj, pa je nekaj časa delal kot informatik pri francoski skupščini. Okoli leta 2000 je »inkognito« prvič obiskal Slovenijo, kjer se je udeležil srečanja realijancev, kar odmeva tudi v noveli Lanzarote (2000; 2. izd. 2003) in romanu Možnost otoka (La possibilité d'une île, 2005). Leta 2014 je bil v okviru filmskega festivala Liffe v Ljubljani na ogled film Ugrabitev Michela Houellebecqa (L'enlèvement de Michel Houellebecq, 2014; režija Guillaume Nicloux), v katerem je zaigral samega sebe, pisatelja osebno pa je istega leta gostil festival Fabula.

več »

Heziod »

grški pesnik, okoli leta 700 pr. n. št.

Heziod velja za Homerjevega mlajšega sodobnika – živel in ustvarjal naj bi okoli leta 700 pr. n. št., torej nekaj desetletij po Homerju. Doma je bil iz Askre, vasice pod Helikonom v pokrajini Bojotiji, središču rapsodske umetnosti.

več »

Claire Keegan »

irska pisateljica, 1968

Claire Keegan se je rodila v grofiji Wicklow na jugovzhodni obali Irske kot najmlajša v veliki katoliški družini. Domovino je prvič zapustila že pri sedemnajstih, ko je šla študirat angleško književnost in politične znanosti na Loyolovo univerzo v New Orleans. Po diplomi je poučevala kreativno pisanje na univerzi v Walesu, v Cardiffu. Leta 2008 je gostujoča profesorica kreativnega pisanja na univerzi v Villanovi (Pennsylvania), sicer pa živi in ustvarja na irskem podeželju.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.