E-novice

Avtor

Claire Keegan

Claire Keegan

irska pisateljica, 1968

Claire Keegan se je rodila v grofiji Wicklow na jugovzhodni obali Irske kot najmlajša v veliki katoliški družini. Domovino je prvič zapustila že pri sedemnajstih, ko je šla študirat angleško književnost in politične znanosti na Loyolovo univerzo v New Orleans. Po diplomi je poučevala kreativno pisanje na univerzi v Walesu, v Cardiffu. Leta 2008 je gostujoča profesorica kreativnega pisanja na univerzi v Villanovi (Pennsylvania), sicer pa živi in ustvarja na irskem podeželju.
Do danes je izdala samo dve knjigi – obe sta zbirki kratkih zgodb –, Antarktiko (Antarctica, 1999) in Čez modra polja (Walk the Blue Fields, 2007). Zato pa je spoštovanje zbujajoče dolg spisek literarnih nagrad, ki jih je prejela. Prva zbirka, Antarktika, ji je leta 2000 prinesla Rooneyjevo nagrado za irsko literaturo, za posamezne zgodbe je dobila nagrado Williama Trevorja, Kilkennyjevo nagrado, nagrado Olive Cook, nagrado Toma Gallona, nagrado Martina Healyja, Macaulayevo štipendijo, nagrado Francisa MacManusa. Novembra 2007 je postala prva nagrajenka novoustanovljenega Pisateljskega sklada Hugha Leonarda.
Njene zgodbe – radi jih primerjajo z zgodbami mojstrov, kot so William Trevor, Raymond Carver, John McGahern in celo Čehov – so bile objavljene v številnih literarnih revijah in antologijah, brala jih je že v več kot dvajsetih državah.
Claire Keegan je maja 2009 gostovala v Ljubljani v okviru prireditve Literarne identitete Evrope.

Knjige

na vrh strani

Čez modra polja »

Claire Keegan »

Ob prebiranju zgodb Claire Keegan si ne moremo kaj, da ne bi ugibali, v kolikšni meri so zastrto avtobiografske, zlasti spričo avtentične, vendar nikakor ne žensko solzave pretresljivosti prve, Darila v slovo, o žrtvi dolgoletnega spolnega nasilja v družini, ki odide študirat v Ameriko. Druga, naslovna zgodba Čez modra polja govori o duhovniku, ki opravi poročni obred, med katerim njegova bivša ljubica stopi v na neuspeh obsojen zakon. Prepovedana duhovniška ljubezen se kot ena od več medsebojno prepletenih tem ponovi v zadnji zgodbi, Noči jerebikovih dreves. In tema prepovedane ljubezni, ki je zapolnila bivanjsko praznino dolgoletnega zakona brez čustev, je na čudovit pisateljski način obdelana v četrti zgodbi – Gozdarjevi hčeri. Peta zgodba, Tik ob vodi, se odvija v Združenih državah. Mlademu homoseksualcu dá očim, kleni self-made ameriški bogataš, za njegov rojstni dan nedvoumno vedeti, da pozna njegovo »sramotno« skrivnost, odprti konec zgodbe pa dopušča ugibanje, ali je protagonist zbral pogum za pobeg iz nerazumevajočega družinskega okolja.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.