Bogdan Novak ni samo plodovit in cenjen pisatelj, temveč tudi navdušen ljubiteljski kuhar. Svoje znanje in izkušnje je povezal s tem, kar je prebral v neštetih domačih in tujih virih, in jih v sodelovanju s Simonom Lenarčičem strnil v priročnik v dveh delih, kakršnega pri nas še ni bilo, pa tudi v tujini bi mu težko našli enakega.

V knjižico so uvrščena izbrana (»naj«) imena iz knjige Vse o imenih v Sloveniji. Nekateri odstavki v opisih so izpuščeni ali okrajšani, vodilke pa kažejo k imenom in prilogam, ki jih najdete v knjigi Vse o imenih v Sloveniji.
»Naj« imen je trideset, petnajst ženskih in petnajst moških, zakaj jih je avtor označil za »naj«, pa boste izvedeli iz uvodnih strani knjižice, kjer je pregledno zapisano, kaj kako ime uvršča med najbolj priljubljena, najpogostejša, najstanovitnejša, najznačilnejša ali pa najznamenitejša.

Ime je beseda (ali več besed), ki se uporablja za določevanje posameznega človeka, torej za razlikovanje posameznika od drugih ljudi. Uporabljamo ga za klic, s katerim se vzpostavi stik. Človeka spremlja od zibelke do groba, določuje pa ga tudi še po smrti. Ime je torej človekovo prvo in nemalokrat celo edino imetje.

V knjigi Vse o imenih v Sloveniji je na več kot 1000 straneh razloženih več kot 12.000 ali skoraj dve tretjini vseh v Sloveniji uradno zapisanih imen, od tega več kot tretjina prvič ali prvič pravilno. Vsako ime ima svoj opis, bodisi v obliki geselskega sestavka (teh je kar 4292) bodisi v obliki polgesla (tj. gesla z zelo kratkim, jedrnatim opisom – teh je več kot 8500). Svoj opis ima tudi več sto starih imen, od najzanimivejših že pozabljenih staroslovenskih do nedavno izumrlih.
Imena torej niso bila nabrana kar tako, z vseh vetrov, temveč so bila večinoma vzeta s seznama imen državljanov Slovenije, ki so imeli na zadnji dan leta 2007 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, upoštevana pa so bila tudi še povsem nova imena, ki so se pojavila do vključno leta 2010, in imena, ki po letu 1994 niso več uradno zapisana.