E-novice

Avtor

Matevž Košir

slovenski zgodovinar, 1964

Matevž Košir se je po diplomi iz zgodovine in sociologije kulture (1990) zaposlil v Arhivu Republike Slovenije, kjer opravlja različne naloge. V letih 2005–09 je bil direktor, trenutno vodi sektor za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov. Leta 2002 je bil habilitiran za docenta s področja arhivistike, od leta 2004 sodeluje kot zunanji sodelavec v izobraževalnem programu več univerz. Poleg raziskav s področja arhivistike in različnih zvrsti arhivskega gradiva uspešno povezuje arhivistiko in zgodovino. Doktoriral je s temo o zgodovini kranjskih deželnih stanov v obdobju reformacije in zmage protireformacije (2000). Širši sklop raziskav je posvetil zgodovini čarovništva in čarovniških procesov (soavtor monografije Čarovnice: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah, 1995). Sodeloval je v več raziskovalnih projektih, pisal je o delovanju nekaterih znanih prostozidarskih osebnostih. Je član različnih komisij, med drugim revizijske komisije Mednarodnega arhivskega sveta in Mednarodne komisije za zgodovino predstavniških in parlamentarnih inštitucij.

_______

Intervjuja:

Samo Rugelj: »Tovrstnih raziskav pri nas do srede osemdesetih let ni bilo.«, Bukla, 9. 9. 2015
Janez Markeš: Prostozidarstvo na Slovenskem: Avstrijski ovaduhi so imeli veliko domišljije, Sobotna priloga, Delo, 27. 6. 2015

Knjige

na vrh strani

Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem »

Matevž Košir »

Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes in zajema tudi širši, mednarodni prostor. Sredi 18. stoletja se je prostozidarstvo močno razširilo, saj so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. Takrat so postali člani prostozidarskih lož tudi mnogi iz slovenskih dežel. Največji razcvet v habsburški monarhiji je gibanje doseglo med vladanjem cesarja Jožefa II. Sledi mu obdobje Ilirskih provinc, ko je bilo tesno povezano s takratnimi francoskimi oblastmi. Od začetka 19. stoletja je bilo v habsburški monarhiji sicer prepovedano, vseeno pa zasledimo nekaj vnetih pripadnikov gibanja na Slovenskem tudi takrat. Že v drugi polovici 19. stoletja je bilo v ogrski polovici ponovno legalizirano. Posledično so se tam organizirale lože tudi za avstrijsko polovico in tako so vanje našli pot tudi Slovenci. Dinamično obdobje prve svetovne vojne, propada monarhije, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovne konference je bil čas, ko je prostozidarstvo odigralo vidno vlogo na diplomatskem parketu. Mednarodne prostozidarske organizacije so neposredno vplivale na vstop Italije v prvo svetovno vojno, prav tako so bile angažirane pri razmejitvi med Italijo in Kraljevino SHS.

več »