Knjiga vsebuje nabor kratkih, duhovitih, jedko-zajedljivih pa hkrati z veliko ljubeznijo do romaneskne forme napisanih esejev o evropskem romanu – tem najodličnejšem izrazu duha novoveške Evrope (rojene iz Descartesove misli in Cervantesove pisateljske domišljije), kot ga pojmuje, zagovarja, hvali in obenem tudi sam ustvarja Milan Kundera.

Milan Kundera je v mladosti študiral muzikologijo, kar je na njegovem pripovedništvu pustilo neizbrisen pečat: ne le da v svojih romanih in esejih pogosto obdeluje glasbene téme, temveč svojo pripovedno strategijo, strukturo besedila zavestno gradi na načelih glasbene kompozicije. Tako je tudi Slavje nepomembnosti svojevrsten romaneskni scherzo, rokokojsko preciozna glasbeno-literarna šala, pri kateri je v sklepnem rondoju na način fuge prepletel, povzel in strnil poglavitne téme, motive in variacije vsega svojega romanopisnega udejstvovanja.