E-novice

Avtor

Drago Medved

slovenski publicist, 1947–2016

Drago Medved je bil po prvotnem poklicu črkostavec, za kar se je izučil v Celjskem tisku ter Šoli tiska in papirja v Ljubljani. Diplomiral je 1987 na Višji upravni šoli v Ljubljani. Novinarstvo je študiral ob delu ter se ukvarjal z literarnim in likovnim ustvarjanjem in pisanjem domoznanske tematike. Bil je mdr. novinar pri Novem tedniku (1978–82 odgovorni urednik) in Delu (1989–92). Od leta 1993 je bil v svobodnem poklicu.
Več kot dvajset let se je ukvarjal s kulturo pitja in kulinarike ter predaval o vinski kulturi. Prejel je naziva vitez slovenske viteške dvanajstije Reda sv. Fortunata in vitez vina v Ordo equestris vini Europae. Napisal je več kot dvajset knjig, nekatere so tudi prevedene; sedem jih je posvetil vinski kulturi: Trta življenja (1992), Najlepše trte na Slovenskem (1995), Vinski brevir (1997, tudi angleška izdaja), Šampanjec, sreča sveta (1999), Sto resnic o vinu (2001), Refošk, resnična pravljica o rdečem kralju (2008, soavtor), Istenič penine, življenjska zgodba družine Istenič (2009).
V Naši ženi je deset let urejal prilogo Dediščina, bil je avtor idejne zasnove in scenarist TV serije Resnice o vinu (1998, 1999). Pisal je prozo in poezijo in bil več let urednik literarne revije Obrazi ter sodelavec in član uredniškega odbora revije Znamenje.
Po letu 2002 se je začel intenzivneje ukvarjati s slikarstvom, imel je okoli dvajset samostojnih in prav toliko skupinskih razstav doma in na tujem.

_______

Intervju:

Boris Jež: Če je človek dober, je dobro tudi vino, Delo, Sobotna priloga, 31. 12. 2011

Knjige

na vrh strani

Vinske bravure »

O podobi vina ter njegovih snovnih in duhovnih poteh skozi našo zavest

Drago Medved »

Vinske bravure so že osma knjiga o vinski kulturi, ki jo je napisal Drago Medved. V njej nadgrajuje svoj dosedanji pogled na nastanek in razvoj vinske trte, na rojstvo vina in na njegove zgodovinske, verske, gospodarske in druge socialne funkcije skozi čas. Predstavlja Slovenijo z vsemi tremi vinorodnimi deželami in vinarji, pa tudi ves preostali svet, ki je bil dolgo na vinskem zemljevidu manj prisoten, denimo tudi države, ki doslej niso slovele kot pridelovalke vina (Peru, Venezuela, Brazilija, Indija, Kitajska, Rusija, Ukrajina, Velika Britanija itd.). Zelo pomemben je zgodovinski prerez socialnih funkcij vina skozi čas – od pijače opoja do zdravila in statusnega simbola; v knjigi je zajeto vse, kar je vino spremljalo v njegovi pojavni obliki in kar je vino spodbujalo v druženju s človekom.

več »