slovenski publicist, 1947

Drago Medved je po prvotnem poklicu črkostavec, za kar se je izučil v Celjskem tisku ter Šoli tiska in papirja v Ljubljani. Diplomiral je 1987 na Višji upravni šoli v Ljubljani. Novinarstvo je študiral ob delu ter se ukvarjal z literarnim in likovnim ustvarjanjem in pisanjem domoznanske tematike. Bil je mdr. novinar pri Novem tedniku (1978–82 odgovorni urednik) in Delu (1989–92). Od leta 1993 je v svobodnem poklicu.
Že dvajset let se ukvarja s kulturo pitja in kulinarike ter predava o vinski kulturi. Je vitez slovenske viteške dvanajstije Reda sv. Fortunata in vitez vina v Ordo equestris vini Europae. Doslej je napisal več kot 20 knjig, nekatere so tudi prevedene; v sedmih se ukvarja z vinsko kulturo: Trta življenja (1992), Najlepše trte na Slovenskem (1995), Vinski brevir (1997, tudi angleška izdaja), Šampanjec, sreča sveta (1999), Sto resnic o vinu (2001), Refošk, resnična pravljica o rdečem kralju (2008, soavtor), Istenič penine, življenjska zgodba družine Istenič (2009).
V Naši ženi je deset let urejal prilogo Dediščina, je avtor idejne zasnove in scenarist TV serije Resnice o vinu (1998, 1999). Piše prozo in poezijo in je bil več let urednik literarne revije Obrazi, sedaj pa je sodelavec in član uredniškega odbora revije Znamenje.
Od leta 2002 se ponovno intenzivneje ukvarja s slikarstvom in je doslej imel okoli dvajset samostojnih in prav toliko skupinskih razstav doma in na tujem.

_______

Intervju:

Boris Jež: Če je človek dober, je dobro tudi vino, Delo, Sobotna priloga, 31. 12. 2011