francoska pisateljica, 1967

Marie NDiaye je francoska pisateljica senegalske krvi in ena tistih sramežljivih prikazni v francoski književnosti, kakršne v njej pravzaprav nikoli niso bile redke, kakor tudi ni nikoli manjkalo njihovih nasprotij. Poredkoma nastopi v javnosti, v intervjujih je zadržana. Zato pa jo odlikuje velika notranja odločnost: svoj prvi roman je objavila pri rosnih sedemnajstih.
Marie je na Sorboni študirala jezikoslovje, prejela je štipendijo Francoske akademije za bivanje v Villi Medici v Rimu in se poročila s pisateljem Jean-Yvesom Cendreyjem. Po številnih selitvah po francoskem podeželju se je s svojim sopotnikom in njunimi tremi otroki pred nekaj leti ustalila v Berlinu.
Za roman Rosie Carpe (2001) si je prislužila nagrado Femina, za Tri močne ženske (Trois femmes puissantes, 2009), svoj zadnji (deveti) roman, pa je prejela Goncourtovo nagrado in mednarodno nagrado Hiše svetovnih kultur (Internationaler Literaturpreis – Haus der Kulturen der Welt, 2010). Piše tudi kratko prozo, otroške knjige in dramska dela. Drama Očka mora jesti (Papa doit manger, 2003) je celo prvo besedilo kake živeče francoske avtorice, ki so ga uvrstili v repertoar Comédie Française. Piše, kakor pravi, zato, »da bi si osmislila življenje in obvladala kaos«.