E-novice

Avtor

Vladimir Nabokov

rusko-ameriški pisatelj, 1899–1977

Vladimir Nabokov, eden od svetovnih literarnih velikanov 20. stoletja in vrhunskih literarnih stilistov tako v ruskem kot v angleškem jeziku, dvakratni nominiranec za Nobelovo nagrado za književnost, književni prevajalec, predavatelj književnosti na uglednih ameriških univerzah (Stanford, Harvard) in lepidopterolog, je širši javnosti najbrž najbolj poznan po romanu Lolita, sicer pa je napisal 17 romanov, 5 zbirk kratke proze, 3 drame oz. scenarije in avtobiografijo.
Idilično otroštvo in mladost je preživel v visoko kultivirani ruski plemiški družini, ki je po boljševiški revoluciji emigrirala. Nabokov je najprej odšel v Anglijo, kjer je v Cambridgeu študiral francosko in rusko književnost. V letih 1922–1937 je živel v Berlinu in se tam leta 1925 poročil z Rusinjo Vero Slonim, ki ga je vse življenje podpirala pri literarnem ustvarjanju. Leta 1938 je z ženo in sinom zapustil Nemčijo. Družina je potem živela v Parizu, leta 1940 pa se je izselila v ZDA, kjer je Nabokov deset let deloval kot profesor za primerjalno književnost, kot pisatelj pa se je moral povsem na novo uveljaviti. Sporni roman Lolita mu je prinesel svetovno slavo in mu sčasoma omogočil, da se je s soprogo vrnil v Evropo, kjer se je povsem posvetil pisanju in preučevanju metuljev. Nikoli ni kupil lastnega stanovanja ali hiše, do smrti je živel v hotelskem apartmaju v švicarskem Montreauxu.

Muzej Nabokova v Sankt Peterburgu

Knjige

na vrh strani

Govori, spomin »

Premlajena avtobiografija

Vladimir Nabokov »

»Barvasta spirala v stekleni kroglici, tako vidim svoje življenje.«

Nabokov je svoje silno hrepenenje po minulem času, ruskih prostorjih, izginulih predmetih in preminulih osebah prekvasil v umetnost, tudi v avtobiografijo Govori, spomin, kjer mu je odvzel neposreden čustveni naboj oziroma ga je, mojstrsko posnemajoč sposobnost mimikrije njemu tako ljubih metuljev, skril v umetelno, spiralno zgradbo celotnega dela in filigransko izpisana posamična poglavja. Zdi se, da želi – tako kot žuželke, katerih »varovalni mehanizem je izpopolnjen do točke mimetične pretanjenosti, razkošnosti in potratnosti« – z bleščečo, dovršeno »površino« preslepiti bralca, da se pod njo ne skriva bolečina ob izgubi, da jo je pretvoril v igro – igro besed, spominov, barv, cerebralnih premetov.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.