grški pisatelj, 1963

Nikos Panajotopulos (Νίκος Παναγιωτόπουλος) se je rodil v Atenah. Študiral je na tehniški fakulteti in obenem obiskoval predavanja iz dramaturgije. Sprva si je služil kruh kot novinar, urednik raznih časopisov in revij ter umetniški vodja na televiziji, od leta 1992 pa se preživlja izključno s pisanjem leposlovja in filmskih scenarijev, za katere je prejel nekaj pomembnih priznanj. Svoje znanje v obliki predavanj, seminarjev in delavnic posreduje študentom zasebnih filmskih šol in državne akademije lepih umetnosti.
Kot pisatelj je prvič opozoril nase leta 1993, ko je na razpis, ki ga je objavila revija Revmata (»Tokovi«), poslal svojo pripoved Noči, ki porajajo zgodbe (Οι νύχτες που γεννάν τις ιστορίες). Pripoved je izšla v knjigi Umetnost pisanja, dvanajst mladih pisateljev (Η τέχνη του γράφειν – 12 νέοι πεζογράφοι) pri založbi Kastanioti. Sledili so zbirka pripovedi Krivda materialov (Η ενοχή των υλικών, 1997) nagrajena kot prvenec, ter romani Ziggy iz Marfana (Ο Ζίγκι απ' τον Μάρφαν, 1998), Gen za dvom (Το γονίδιο της αμφιβολίας, 1999) in Ikona (Αγιογραφία, 2003), ki je bil nominiran za najboljši grški roman v letu 2003.
Panajotopulos je marca 2010 gostoval v Ljubljani v okviru prireditve Literarne identitete Evrope.