češki pisatelj in publicist, 1964

Petr Placák, vsestranska, provokativna, morda tudi protislovna figura češkega kulturnega in političnega življenja, živahni outsider, spada med ključne predstavnike češkega ilegalnega gibanja underground. Po že ustaljenem disidentskem vzorcu je opravljal delavske poklice, kajti študij mu je bil onemogočen, in (do)študiral je (zgodovino) šele v devetdesetih letih. V osemdesetih je bil nekaj let klarinetist slovite češke underground skupine The Plastic People of the Universe. Organiziral je vrsto protikomunističnih demonstracij. Tik pred padcem češke železne zavese leta 1988 je skupaj s prijatelji ustanovil provokativno rojalistično, protikomunistično iniciativo Češki otroci ter spisal njen Manifest. Po žametni revoluciji je kot urednik in novinar med drugim deloval v Respektu, Lidovih novinah, Babylonu. Je tudi avtor peticije S komunisti se ne govori.
Za prvenec Medorek (1985), senzacijo samizdatske produkcije, ekspresivno podobo družbe in njenega zla, je dobil nagrado Jiříja Ortena. Resnično ogrodje iste zgodbe je približno dvajset let pozneje dokumentarno-esejistično obdelal v Špiclju (2007) in zanj leta 2008 dobil nagrado Magnesia Litera (v kategoriji publicistika).